Kar se tiče prijaznosti in dostopnosti za otroke v pravosodnem sistemu, je Slovenija v EU v samem vrhu, kljub temu si država že nekaj let prizadeva, da bi zaščito otroka, ko se ti znajdejo v kazenskih postopkih, izboljšala, zlasti velja to za tiste, ki so žrtve spolnih zlorab ali nasilja. Korak v to smer je tudi vzpostavljanje t.i. Hiše za otroke po vzoru islandskega modela Barnahus, v okviru skupnega projekta Evropske komisije in Sveta Evrope. Hiša naj bi pri nas zaživela jeseni prihodnje leto.

V okviru Podpore implementaciji modela Barnahus – Hiša za otroke je v začetku novembra potekal mednarodni spletni posvet o predlogu zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, v katero bodo otroci prišli najprej po prijavi spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj. Zakon je v sodelovanju s številnimi deležniki pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Po besedah ministrice Lilijane Kozlovič gre za zelo zahteven in kompleksen projekt, ki bo veliko več kot le prostor: ,,To, kar je drugače in zelo pomembno pri obravnavi žrtev po modelu Barnahus sta dve načeli, prvo sledi največji koristi otroka pri njegovi obravnavi, drugo pa omogoča sočasno nudenje krizne podpore ter psihosocialne pomoči. Pri tem je pomembno, da se vse izvaja na enem samem mestu, brez nepotrebnega odlašanja in nediskriminatorno ter v sodelovanju z otrokom. Zelo pomembno je tudi to, da je okolje otroku prijazno, kar vključuje ustrezno lokacijo, ureditev prostorov, zagotovljeno preprečevanje stikov z osumljencem, ločene prostore za izvedbo zaslišanja.''

Podatki kažejo, da se število kaznivih dejanj nasilja nad otroki, tudi spolnega, v zadnjih letih pri nas povečuje. V zadnjih petih letih je policija obravnavala kar 1.080 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. V lanskem letu je obravnavala 145 tovrstnih primerov. Strokovnjaki opozarjajo, da veliko tveganje za zlorabo otrok predstavlja tudi epidemija koronavirusa, saj otroci veliko več časa preživljajo doma odkoder dostopajo tudi do interneta in z lahkoto postanejo plen zlorab.

Model Barnahus poudarja tudi pomen same izvedbe zaslišanja otrok, ki poteka v skladu s posebnimi protokoli prilagojenimi otroku, in ga izvajajo visoko usposobljeni strokovni sodelavci, pojasni ministrica za pravosodje in doda, da se zaslišanje snema z namenom uporabe na sodišču in v izogib ponavljajočim razgovorom s predstavniki različnih služb na različnih lokacijah: ,,Cilj obravnave po modelu Barnahus je hitra obravnava, izogibanje nepotrebnemu večkratnemu razgovoru z otrokom, kar lahko pri njem povzroči ponovno travmatizacijo, predvsem pa nudenje psihosocialne pomoči.''

Prvi vidnejši koraki za vzpostavitev Hiše za otroke v Sloveniji so bili narejeni leta 2018, ko se je med februarjem in oktobrom odvijala prva faza skupnega projekta Generalnega direktorata Evropske komisije za podporo strukturnim reformam in Sveta Evrope. Ministrica Kozlovičeva pove, da se je ideja o vzpostavitvi Barnahusa pri nas rodila pravzaprav že pred štirimi leti, v okviru implementacije direktive o žrtvah in izboljšanju položaja otroka v pravosodnem sistemu, kasneje pa tudi ob vsebinski in finančni podpori Sveta Evrope in Norveškega finančnega mehanizma. Slednji naj bi zagotovil približno 1,5 milijona evrov, še dobrega pol milijona evrov bo prispevala Evropska komisija.

Po vzoru Islandije - prva hiša za otroke je pri njih začela delovati leta 1998 - so bile v tem času izdelane nacionalne smernice za delovanje in načrt ustanovitve tovrstne hiše pri nas. Sedaj je projekt v drugi fazi, ki se izteče prihodnje leto, in je po mnenju pravosodne ministrice veliko zahtevnejša: ,,Tega modela se ne da preprosto implementirati v neko drugo okolje, zato ga je potrebno prilagoditi. V ta namen se je najprej pregledalo obstoječo pravno ureditev, pripravili so se predlogi rešitev, izvedena je bila tudi ena največjih raziskav o spolnih zlorabah otrok pri nas. Pričeli smo z izvajanjem številnih usposabljanj, trenutno se usposabljajo policisti, pripravljajo se tudi protokoli in priročniki za delo v tej hiši. Hkrati smo o tem začeli osveščati javnost, saj gre pri nas za izjemno tabuizirano področje. Rezultat vseh teh aktivnosti je zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.''

Predlog zakona naj bi bil v DZ-u do konca leta, na Ministrstvu za pravosodje pričakujejo, da naj bi ga ta sprejel spomladi prihodnje leto. Ministrica Kozlovičeva pove, da gre za unikaten primer, ki je zanimiv tudi za mednarodno javnost, tudi zaradi sodelovanja otrok pri vzpostavljanju Barnahusa v Sloveniji: ,,Na sedmih posvetovanjih so sodelovali po štirje mladoletniki, celoten potek posvetovanj je vodila nevladna organizacija Združenje za MOČ, ki jo je izbral Svet Evrope, otroci stari od trinajst do sedemnajst let so se v posvetovanja vključili tudi preko šol in mladinskih centrov.''

Gre za vzpostavitev multidisciplinarnega skupinskega pristopa v ocenjevanju, preiskovanju, pregonu ter napotitvah na medicinsko in psihološko zdravstveno oskrbo otrok, ki se izvaja na enem samem mestu, še dodaja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič: ,,Tukaj bodo prisotni strokovnjaki policisti, tožilci, psihologi, zdravniki, sociologi, koordiniralo se bo delo na enem mestu, po potrebi pa tudi strokovnjaki s centrov za socialno delo. Če bodo ocenili, da je potrebno predlagati še druge ukrepe za zaščito otroka v družini, bodo to tudi storili. To pa je tista največja dodana vrednost projekta, saj so bili prav na tem področju otroci in njihovi starši doslej prepuščeni sami sebi.''

Lokacija Hiše za otroke ne bo javno znana, v državah, kjer jo že imajo, pa stoji v stanovanjskih naseljih, med drugimi hišami.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope