, uradnik cesarsko kraljeve brzojavne pisarne v Ljubljani začel s sistematičnim opazovanjem vremena. Tako je začela delovati najstarejša meteorološka postaja na Slovenskem. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil tam ustanovljen najprej inštitut nato pa Zavod za meteorologijo in geodinamiko, pri katerem je delovala tudi seizmološka postaja. Zavod je ustanovil hrvaški geograf Artur Gavazzi, ki je bil tudi prvi profesor geografije na Ljubljanski univerzi. Takrat so na vremenskih postajah opazovali "takozvane vremenske činitelje", pri čemer so imeli postaje od I. do IV. reda. Vseh je bilo 180. Na postajah I. reda (teh je bilo 6: Bled, Golnik, Ljubljana, Kočevje, Celje, Maribor) so opazovali vse "činitelje", na postajah II. reda (3) niso opazovali zračnega tlaka, na postajah III. reda (57) poleg tega tudi ne vlage. Na postajah IV. reda (114) pa le padavine. Za meritve najpomembnejših meteoroloških kazalcev so že imeli ustrezne naprave, ocenjevali so le vetrove, in sicer njihovo smer po strani neba, iz katere pihajo, in njihovo moč po 12­ stopenjski lestvici. Ocenjevali so tudi stopnjo oblačnosti in s štirimi heliografi (Golnik, Rogaška Slatina, Maribor in Ruše) število ur sončnega obsevanja.