Tamara Matevc, avtorica dramskega besedila.
Tamara Matevc, avtorica dramskega besedila.
Pil s Kristosom v Bratoncih je znamenje ob cesti Bratonci – Dokležovje v občini Beltinci. Foto: Feri
Pil s Kristosom v Bratoncih je znamenje ob cesti Bratonci – Dokležovje v občini Beltinci. Foto: Feri

Zgodba o Bratonskem pilu je nastala okoli leta 1724. Ivanu Škafarju, čigar zapis je izhodišče zgodbe, pa jo je pripovedoval Štefan Pivar (1861 – 1948) iz Bratoncev. Ob cesti iz Dokležovja v Beltince stoji križ »hrvaškega Kristusa.« To znamenje sta po pripovedovanju pred davnim časom postavila oče in sin iz Bratoncev zato ker sta ju Kristus in törniška mati božja rešila pred grozno smrtjo … V radijski igri nastopa junaška hči Katica, prav tako spretna in močna kot sin iz ljudske pripovedi. V pristni prekmurščini avtorice dramskega besedila, osnove za radijsko igro, Tamare Matevc, zgodba zveni avtentično. Prav zaradi preprostega jezika je ob pozornem poslušanju igra razumljiva tudi za poslušalce iz drugih slovenskih narečnih okolij. Pripovedovalsko je spretno napisana, liki pa izredno živi. Poslušalci bodo lahko prisluhnili napeti ljudski kriminalki, v kateri bo šlo za življenje in smrt, storilci zlih dejanj pa bodo pravično kaznovani, kot ljudskim zgodbam tudi pritiče.

Pripoved o Bratonskem pilu mi je kot majhni deklici pripovedovala stara mama iz Prekmurja, pri kateri sem preživljala nepozabna poletja in tudi zimske počitnice. Bila je ena tistih zgodb, ki sem jih želela poslušati znova in znova, polna napetosti in groze, vendar s srečnim koncem in pravično razrešitvijo. Burila je mojo otroško domišljijo, me strašila in obenem tudi učila, da mora človek v vsaki, še tako brezizhodni situaciji, iskati in najti pot. Iskati vrv, okno, pobegniti pred svojo pogubo obenem pa tudi pogledati svojim rabljem v oči in poravnati z njimi. In v svojem življenju postavljati znamenja za druge ljudi, znamenja, ki pričajo, da je možno najti pot iz svojih stisk. Vesela sem premiere te prekmurske igre. Posvečam jo svojim staršem, vsej svoji rodbini, svojim prednikom in tudi potomcem. Izhajam iz Prekmurja, rasla sem v Tolminu, živim na Vrhniki ... Izročilo moje rodbine, ki ga predajam tudi svojim potomcem, je, da gremo naprej, vedno z "dobro mislijo", z upanjem, pogumom, iznajdljivostjo in ljubeznijo.

Tamara Matevc, avtorica dramskega besedila

Režiserka Ana Krauthaker je igralsko zasedbo skrbno izbrala, saj so jo sestavljali igralci, ki prihajajo iz Prekmurja ali jim je to narečje domače, saj je na radiu še posebej pomembno, da je govor tekoč in da je melodija narečja naravna. Poleg omenjenega Evgena Carja so tako vloge odigrali še igrali še Vladimir Vlaškalić, Anita Gregorec, Ludvik Bagari, Blaž Šef in Jožef Ropoša. Dramaturginja je bila Vilma Štritof.

Bratonski pil Tamare Matevc je prinesel v radijski režijski prostor svežino, saj iz motivov davne dediščine in ljudskosti, ki ju še vedno »prepoznavamo v naših genih«, sproža teme, ki jih kot aktualne in arhetipske prepoznavamo v sodobnem vsakdanu. Cikličnost človeške zgodovine dokazuje, kako malo se je človeštvo spremenilo. Zvočna podoba radijske igre je tako mešanica ljudskega, ki se v prvi vrsti veže na prekmurski jezik in glasbene motive prekmurske glasbene dediščine, zvočne motive cikličnosti narave, ter na večni boj svetlobe in teme v človeku. Zaradi umeščenosti besedila v 18. stoletje in specifične senzorne moči, ki ga na zvočni ravni sprožijo naravni, nestudijski prostori, je snemanje dramskih prizorov potekalo v Domu pod Storžičem in v bližnji okolici, glasbeno pa sta kontraste med temnim in svetlim, temačno gotskim in ljudsko vitalnim vzdušjem ustvarjala Darja Hlavka Godina kot oblikovalka glasbe in Janez Dovč z avtorsko glasbo (harmonika). Koncept radijske igre skozi pripoved, ki jo z vrhunsko interpretacijo oživlja igralec Evgen Car, skuša slediti tudi rdeči niti motiva intuicije - tistega »upanja«, »blaženega prebliska« ali »naravne moči«, ki ne glede na brezna, skozi katera se človeštvo podaja, ohranja svojo logiko, svoj red in smisel, ki nam navadno ostaja bolj ali manj nedostopen in slabo doumljiv.

Ana Krauthaker, režiserka

Igra, ki je nastala v produkciji programa Ars, bo premierno na sporedu v torek, 17. avgusta 2021, ob 21.05 na Prvem, potem pa bo na voljo v poslušanje še na spletni strani Prvega in na podkastih.

Ob državnem prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo pomemben del vsebin Prvega program namenili obeležiti praznika

Na predvečer spremljamo državo proslavo, pomen in posledice zgodovinske odločitve osvetlimo tudi v informativnih oddajah.

Na praznični dan pripravljamo pogovor z ustvarjalci nove radijske igre Bratonski pil v prekmurščini: režiserko Ano Krauthaker, dramaturginjo Vilmo Štritof in igralcem Evgenom Carjem pred večerno premiero ob 21.05. na Prvem.

V Studiu ob 17-ih analiziramo, kako se je med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako teče življenje v Prekmurju danes. Vsebine Studia pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.

Praznični dan zaokrožimo z oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ko poslušalcem ponujamo posnetek koncerta zasedbe Marko banda, znane po preigravanju žive ljudske glasbe iz Prekmurja. Koncert je nastal konec maja v sklopu ferstivala Godibodi.