Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnji oddaji izobraževalno-dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili še slovenskim narečjem v Avstriji: ziljskemu , ki se govori v Ziljski dolini, rožanskemu v osrednji in južni Koroški ter obirskemu narečju, ki je sicer najmanjše narečje koroške narečne skupine, govori pa se na območju okoli Železne Kaple. Med posameznimi narečji ni ostrih mej, saj postopoma prehajajo druga v drugo. Ziljsko narečje bomo spoznavali skozi opise domačinov, ki nam bodo v narečju ponosno predstavili svojo slikovito ziljsko nošo, rejo in značilnosti znamenitih noriških konjev, na katerih fantje jezdijo tudi ob štehvanju, prek otrok in drugih pevcev bomo spoznali ziljske ljudske pesmi. Prek pesnikov, gledaliških igralcev, otroških pevskih, avtorjev slovarjev, zbirateljev pravljic v narečju in drugih bomo v oddaji spoznali še značilnosti obirskega in rožanskega narečja. Najpomembnejše značilnosti posameznega narečja pa nam bodo odstirali vodilni dialektologi in drugi kulturni delavci, ki se na Koroškem zavzemajo za negovanje in ohranitev slovenskih narečij v Avstriji.
Tisto, kar bi na glavi slovenske zemljevidne kokoške lahko zaznali kot čopek, rožo, je Porabje. S tem mislimo seveda na tisti del Madžarske, ki ga poseljujejo Porabski Slovenci. Slovenci, ki še vedno govorijo – po domače, se pravi v slovenskem narečju. Jezik, ki ga govorijo je inačica prekmurskega narečja in se zato lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem v sosednji Sloveniji. Številne druge zanimivosti o narečju nam predstavi dialektologinja dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko narečje se govori v 8 vaseh v dolini reke Rabe na Madžarskem: v Gornjem in Dolnjem Seniku, Ritkarovcih, v Števanovcih, Verici, Andovcih, Sakalovcih in Slovenski vesi. Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda in asimilacija povzročile škodo, toda še vedno je v omenjenih vaseh slišati domačine, ki govorijo, kot pravijo, po domače, v slovenskem narečju. Da tudi mladim narečje ni tuje, nam bodo dokazali otroci iz dvojezične šole v Gornjem Seniku, za ohranitev slovenskega narečja v Porabju imata velike zasluge tudi Radio Monošter in časopis Porabje, domačini v narečju ustvarjajo tudi gledališke igre, znani so pevci ljudskih pesmi, pesniki, pisatelji, domačini pa so nam predstavili tudi nekatere tradicionalne obrti na tem območju – izdelovanje cvetja iz krep papirja in izdelovanje pletenih košar ter nas popeljali v skrivnosti porabske kulinarike.
Tomi Trilar je velik poznavalec ptic in ljubezen do njih ohranja tudi pri svojem delu. Kot obročkovalec se je z njimi srečal že kot srednješolec. Pred tridesetimi leti je bil tudi eden od ustanovnih članov Društva za opazovanje ptic Slovenije. Ko še danes obročka ptice na Ljubljanskem Barju, jih natančno pregleda in odstrani tudi morebitne zunanje zajedavce, kot so na primer klopi. Ti ga zanimajo tudi raziskovalno, zato jih išče in dodaja v muzejsko zbirko. Zaradi večjega števila jelenjadi in srnjadi je danes klopov več kot nekoč in tudi okuženih je vse več. Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka. Posebno raziskovalno področje Tomija Trilarja pa so živalski zvoki, ki jih snema tako po Sloveniji, kjer je posnel več kot 150 vrst ptic in drugih živali, kot po svetu – kjer pa predvsem posluša in odkriva nove vrste škržadov.
Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
Tematika ženskih spolnih motenj je zagotovo zelo aktualna, saj podatki raziskave kažejo, da ima neorganske spolne motnje kar 36,5 % Slovenk. V oddaji bomo raziskali, ali se o spolnosti pogovarjamo, kakšen je odnos do te teme in ali ženske sploh poiščejo pomoč. Hkrati bomo skušali podati tudi širši sociološki pogled na spolnost in spremembe, ki jih je prinesla seksualna revolucija. Raziskali bomo, kam se ženske obrnejo po pomoč in kako pri specialistu psihiatrije poteka terapija para, ki ima motnje spolnosti. Sodelovali bodo priznani strokovnjaki s področja psihiatrije, sociologije, medicine, ginekologije. Oddajo bo z odkritimi odgovori in pogledi na spolnost popestrila tudi skupina petih žensk. Scenaristka Katja Stamboldžioski, režiser Primož Meško, urednica Katja Stamboldžioski.
Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. K živilom jih dodajajo v proizvodnji, med predelavo, pripravo, obdelavo, ob pakiranju, transportu in hrambi z namenom, da bi jim podaljšali obstojnost, izboljšali teksturo, okrepili okus, barvo, vonj, naredili izdelek privlačnejši in okusnejši. Vsi aditivi niso nevarni, med njimi so tudi povsem neškodljivi in naravni. Vendar bi se večini aditivov lahko izognili. Zaradi nekritičnega povpraševanja in zasvojenosti z močnimi okusi in lepimi barvami smo potrošniki soodgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Temo spoznavamo skozi oči strokovnjakov in potrošnikov ter vabimo h kritičnemu razmišljanju. Scenaristka Metka Jakšič, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Motnje erekcije so po podatkih aktualen zdravstveni problem moških, saj naj bi se s to težavo soočal vsak deseti moški med 18. in 40. letom in vsak drugi moški med 40. in 70. letom starosti. Po podatkih ima v Sloveniji težave z erekcijo približno 130.000 moških med 18. in 70. letom starosti, torej vsak peti moški. V oddaji smo spregovorili o organskih vzrokih in zdravljenju, prav tako pa tudi o psihogenih vzrokih in psihoterapiji. Oddajo so popestrila mnenja nekaterih moških, ki so razmišljali o spolnosti, glavni lik filma pa je igralec Goro Osojnik v vlogi pacienta, ki se sooča s to težavo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu
Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.
Glive so organizmi, ki jih najdemo tako v naših domovih kot v naravi, lahko povzročajo bolezni, hkrati pa se zaradi njihove sposobnosti razkroja ne utapljamo v odpadkih. Nekatere vrste imajo posebne sposobnosti preživeti v zelo neprijaznih okoljih, kjer vladajo ekstremne razmere. Našli so jih v puščavah, v solinah, v kraških jamah, na Arktiki in celo v oblakih. Ekstremna okolja, kjer uspevajo, pa najdemo tudi v hladilnikih in pomivalnih ter pralnih strojih in celo v avtomobilih. Mnoge med njimi je s sodelavci prva odkrila prof. dr. Nina Gunde Cimerman in zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, ki obsega kar 12.000 sevov gliv.
Da je na Koroškem ati atej, da Korošci veznik in nadomestijo s pa in da je na Koroškem babica bica, smo morda že slišali, toda tu je še cela vrsta narečnih izrazov, ki jih ne-Korošci sploh ne poznamo. Koroško narečno skupino sestavlja kar šest narečij in eno podnarečje. Avtorica Neva Novljan bo v oddaji osnovne značilnosti koroških narečij, predvsem mežiškega in podjunskega, odkrivala s pomočjo razlag dialektologinje dr. Anje Benko ter druščine zgovornih Korošcev: zapel in govoril bo koroški kantavtor Milan Kamnik, ki nikoli ni skrival, da je ponosen Korošec, domačin s Strojne nam bo zaupal skrivnost delanja znamenitih šintlov, osnovnošolci iz Raven na Koroškem bodo gledališko oživili del pripovedi njihovega znamenitega rojaka Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, domačinka iz Libelič nam bo zaupala star recept za koroško specialiteto – trento, zeliščarji iz društva Povojček bodo z nami delili zdravilne napotke. Gledalce bo v koroškem narečju nagovoril celo sam kralj Matjaž. Pojoči koroški govorici bomo skozi oddajo sledili skozi slikovite koroške kraje, vse od Kotelj, Raven na Koroškem, Prevalj, Mežice, Črne na Koroškem pa do Dravograda in Mute.
Na kraških travnikih je mogoče najti še več različnih rastlinskih vrst kot marsikje drugje pri nas. Bogastvo flore izkoriščajo tudi tisti, ki verjamejo v krepitev organizma in lajšanje težav s pomočjo rastlinskih pripravkov. Med zeliščarji, ki se svojega dela resno lotevajo, je Magda Rogelja iz Vojščice, vasice, ki leži nedaleč od meje z Italijo. Magda je ena od izjemno delovnih kraških žena, saj dela kot negovalka v sežanskem domu upokojencev. Ob tem se je izobrazila tudi za maserko, doma pa goji in predeluje številna zdravilna zelišča. Pripravili smo zanimiv portret Magde Rogelja, ki vzbuja vtis, kot da ji moči za delo nikoli ne zmanjka, tako kot tudi nasmeh nikoli ne izgine z njenih ustnic. Scenarist in urednik Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, direktor fotografije Andrej Hefferle.
Nezdrav način življenja in zavedanje o tem, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje del ljudi pripeljeta v zdravniške ordinacije in lekarne, drugi pa skušajo pomoč za svoje težave poiskati v naravi. Ljudje so od nekdaj nabirali rastline, ki so jim po izkušnjah pripisovali zdravilne lastnosti. Tisti, ki so se temu bolj posvetili, so postali zeliščarji. Ena izmed tistih, ki ima v naši deželi veliko sledilcev, je Mirjam Grilc. Na svoji domačiji pod Krvavcem goji številna zdravilna zelišča, nekatera pa nabira v naravi. Pripravlja čajne mešanice, olja in mazila. Z leti si je nabrala dovolj izkušenj, ki jih je zbrala v več knjigah. Med njenimi najbolj pomembnimi spoznanji pa je tisto, da posamična zdravilna zelišča na različne ljudi ne učinkujejo enako. Zeliščarko Mirjam Grilc bomo spoznali v oddaji, katere scenarist in urednik je Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, snemalec pa Andrej Hefferle.
SLOVENSKA NAREČJA – TOKRAT GORENJSKO! Ste vedeli, da vsi Gorenjci ne govorijo gorenjsko? In da na Gorenjskem ženske ponekod govorijo »na fanta«? V tretji oddaji serije Slovenska narečja nam bodo dr. Jožica Škofic iz Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in pestra druščina pravih Gorenjcev predstavili posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij, ki spadajo v Gorenjsko narečno skupino. V gorenjščini nam bo pel kantavtor Elvis Fajko z Jesenic, nasmejali gledališčniki KD Bohinjska Bela, spregovorili bodo tudi planšarji z Dovjega, Prgarke iz Zasipa pri Bledu, sirarji z Zajamnikov, kroparski kovači s svojim prav posebnim govorom, člani otroške folklorne skupina Voše in številni drugi. Tudi tokrat bomo ob sočni narečni govorici domačinov spoznavali tudi njihove prelepe gorenjske kraje in znamenitosti, na katere so – poleg svojega narečja – prav tako zelo ponosni.
V drugi oddaji se v spoznavanju slovenskih narečij odpravimo bolj proti zahodu, v Poljansko dolino in na Cerkljansko. Podrobneje bomo namreč spoznali poljansko in cerkljansko narečje, ki poleg tolminskega, škofjeloškega, črnovrškega narečja in baškega podnarečja tvorijo rovtarsko narečno skupino. Voditeljica Neva Novljan se muči s cerkljansko izgovorjavo besedne zveze »okoli ovinka«, dialektologinje dr. Karmen Kenda Jež ( Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), ddr. Marija Stanonik (SAZU) in dr. Maja BitencC (FF UL) pa se poglobijo v posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij ter dveh narečij. V naboru narečnih govorcev rovtarskih narečij, ki se zdijo na prvi vtis morda malce robata in trda, se znajdejo: Joko in Domc s prijatelji in gledališčniki iz Cerknega, klekljarice iz Cerknega in članice Čipkarske šole Idrija, nekdanji idrijski rudar, članice Ženskega pevskega zbora Spodnja Idrija, znameniti čevljarji in pripovedovalci ljudskih zgodb iz Žirov, pesnik Janez Ramoveš in pevka Uršula Ramoveš ter otroci iz Poljanske doline, oddajo pa bosta obogatila tudi Lucija Kavčič in Janez Pelipenko v vlogah Ivana Tavčarja in njegove Mete.
Pojem premakultura se v zadnjem času pojavlja vse pogosteje, čeprav marsikdo ne ve, kaj naj si pod tem izrazom predstavljal. Gre za celostni pristop do življenja, pri katerem skušamo naravne vire izkoriščati trajnostno. Največkrat se srečamo s permakulturo pri vrtnarjenju. Da bi spoznali enega od možnih pristopov k takemu načinu pridelave hrane zase, smo lani obiskovali arhitektko TANJO BOROVŠAK, ki živi v vasici blizu Moravcev v Pomurju. Njene delovne izkušnje so ji pomagale pri razporejanju vrta na ne najbolj primernem prostoru ob domači hiši. Permakulturni način vzgoje rastlin jo je povsem prevzel; vidi se, da ima »zelene prste«, kot radi rečemo. Kako vrtnari ob pomoči svojih otrok in kako čuti svojo okolico, bomo razkrili v polurnem dokumentarnem portretu Tanje in njenega vrta.
V Pomurju deluje Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurje, ki združuje tiste, ki želijo zelenjavo pridelovati na kar se da sonaraven način, ob upoštevanju načel biodinamike. Pred leti so uredili tri vrtove. Lani smo z ekipo TVS obiskovali dva izmed teh vrtov, spremljali njun razvoj in vsebino ter skušali s prisotnostjo na nekaterih delovnih srečanjih ugotoviti, kaj žene člane tega društva k delu. Glavno vodilo je bila misel Od semena do krožnika, ki navdihuje pobudo, da bi si ljudje prizadevali za ohranitev lokalnih, avtohtonih sort semen tako užitnih kot okrasnih rastlin. Oba vrtova sta ne samo zelo pestra, temveč tudi lepa na pogled.
Nekaterih vrtov Tullna ni bilo mogoče uvrstiti niti med okrasne niti med uporabne vrtove. Zato smo jih prikazali v tretji oddaji, v kateri smo skušali vsaj malce predstaviti glavnega vrtnarja Maria Jaglarza, ki je tudi avtor mnogih ureditvenih načrtov za vrtove, ki sestavljajo Vrtove Tullna. Tako smo v oddajo vključili kmečki vrt, šolski vrt, skalnjak in vrt čutil. Ob tem bomo izvedeli več o tem, koliko in kakšni obiskovalci si ogledujejo te vrtove vsako leto od aprila do oktobra. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Druga izmed treh oddaj o Vrtovih Tullna prikazuje nekaj t. i. uporabnih vrtov – pri teh vrtovih je olepševalna vloga na drugem mestu. To so strešni vrt, ozelenjena stena, vodni vrt, zelenjavni vrt, reciklažni vrt in še kaj. Domiselnost vrtnarjev in načrtovalcev vrtov v avstrijskem Tullnu ne pozna meja, zato smo v kategorijo uporabnih vrtov uvrstili tudi različne druge posebnosti. Pri vseh predstavljenih vrtovih lahko občudujemo, kako znajo tamkajšnji vrtnarji negovati zasaditve in hkrati skrbeti, da vrt ostaja naravi prijazen. O vrtovih nam bo pripovedoval glavni vrtnar Mario Jaglarz. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Mestece Tulln leži blizu Dunaja in v njem že desetletja prirejajo velike vrtnarske razstave. Pred nekaj leti so se odločili, da bodo ob razstavnem prostoru uredili okoli 50 vzorčnih vrtov. Tako so želeli ljubiteljskim vrtnarjem prikazati, kako je mogoče oblikovati najrazličnejše okrasne, uporabne ali drugačne vrtove. Ti vrtovi so na ogled vsako leto med aprilom in oktobrom. Obiskovalci lahko o vsem, kar želijo vedeti, vprašajo katerega od vrtnarjev, ki tam delajo. Tak način svetovanja in ponujanja zamisli za ureditev vrtov je največ, kar lahko ljubiteljem vrtnarjenja ponudimo. Zato smo lani obiskali Die Garten Tulln ali Vrtove Tullna kar trikrat, v različnih obdobjih, in posneli okoli 20 različnih vrtov.Predstavil nam jih je vodja tamkajšnjih vrtnarjev Mario Jaglarz, ki je ne samo strokovnjak na področju hortikulture, temveč tudi avtor številnih načrtov za vzorčne vrtove v Tullnu. V prvi izmed treh oddaj smo združili nekaj izstopajočih primerov okrasnih vrtov, kot so zlato-srebrni vrt, rožni vrt, vrt meglic, portugalski vrt, vrt metuljev in morje trav. Urednik in scenarist oddaj Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc.
V oddaji se bomo ustavili na dveh francoskih in enem avstrijskem vrtu. Francoska ustvarjalca je pri oblikovanju svojih vrtov navdihovalo izročilo srednjeveških vrtov, v Avstriji pa so oblikovali eno izmed različic sodobnih zelenjavnih vrtov. Obiskovalca vrta Bois Richeux najprej očara dodelana prostorska razporeditev vrta, ki so ga uredili na obsežnem dvorišču na starem podeželskem posestvu. Večina gredic je namenjena zeliščem. Arhitekt Patrice Taravella si je za svoje življenjsko delo naložil obnovo, ureditev in oživitev nekdanjega samostana Orsan v osrednjem delu Francije. Gospod Taravella ni samo ustvarjalen arhitekt, ampak tudi izkušen vrtnar in spoštovanja vreden kuhar. Zato lahko danes v nekdanjem samostanu Orsan petični gostje preživijo edinstven dopust. Vrt je uredil tako domiselno, da lahko v njem uživajo več ur, potem pa se najedo še slastnih jedi iz pridelkov, ki jih je sam vzgojil na vrtu. Na zgodovinskih vrtovih se lahko naučimo marsičesa, kar nam bo tudi dandanes koristilo pri gojenju zelenjave. In če bi se vprašali, kakšen naj bi torej bil sodoben zelenjavni vrt? Eno od rešitev ponujajo v avstrijskem mestecu Tulln zelo blizu Dunaja, kjer so pred tremi leti uredili približno 50 vzorčnih vrtov, kot pomoč ljubiteljskim vrtnarjem. Med njimi sta tudi zelenjavna vrtova, ki ju negujejo na ekološki način. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Petra Hauc
Neveljaven email naslov