Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ljubljanskem otoku stoji grad, kjer se s stolpa lepo vidi kako Ljubljanica, skupaj z Grubarjevim prekopom tvori otok. Kakšen je bil namen Gruberjevega prekopa in do kod sega ljubljanski otok bosta tokrat Rok in Ana odkrivala na kolesih. Po prenovljenih rečnih nasipih Ljubljanice prikolesarita do nekoč znane plaže na špici, kjer ju presenetijo otroci iz vrtca. Neznani bregovi Gruberjevega prekopa čisto v drugačni luči prikažejo zelo poraščeno strugo, ki nudi dom racam in nutrijam. Vodne zapornice in rečni kapetan pa razkrivajo ideje o vodni krožni poti okoli Ljubljanskega otoka.
To je vodna krajina z velikim slovenskim pečatom, kjer je nastala identiteta slovenskega naroda. Skozi celotno vodno pot ju spremlja Trubar in seveda Ana se nikakor ne more znebiti občutka , da ju nekdo opazuje. Na prodiščih in slikovitih travnikih ob bregovih Rašice, srečata gosta, ki jima opiše skrivnosti vodne krajine. Mlin in Žaga kot muzej jima na svoji poti razkrije bogato kulturno in naravno dediščino Slovenstva. Ob velikih požiralnikih, kamor Rašica ponikne stojijo ruševine izredno inovativnega vodnega mlina. Voda kot inspiracija in vir preživetja je navdihovala nekoč Trubarja, v današnjih časih pa Roka in Ano.
Ana in Rok se znajdeta pred majhnim ribnikom , ki ima na sredi tudi otoček in na njem cerkvico. Roka zanima ali ima ta cerkvica tudi kak zvon želja ? Ana pozna pravi odgovor . Vodna krajina Bloščice je pravi naravni čudež, ki Ano in Roka popelje po svoji meandrirani poti do pravih naravnih zakladov, ki so znani po svoji bogati živalski in rastlinski pestrosti. Prispeta do skritega a izjemno osvežujočega jezera. Katerega ? Vzemite si čas in si poglejte.........
Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.
Ob vznožju kamniškega vrha tečejo Korošaški slapovi, ki v svojem spodnjem toku nadaljujejo vodno pot kot Bistričica. Na svoji vodni poti pripoveduje zgodbo o nekoč največjem slovenskem vulkanu in fosilnih ostankih morja izpred mnogo milijonov let. Voditelja tokrat spoznavata čarobno kamniško gorsko krajino, ki so jo močno zaznamovali slapovi, meandri ter utrjene vodne struge, ki jih je skozi stoletja človek utrjeval za preprečevanje hudourniških poplav.
TOLMINKA V slikoviti tolminski krajini se vodna pot Tolminke prične z izviri na gorski jasi, ki leno tečejo do strmih in bučečih kanjonov ter do pravljičnih tolminskih korit. Ano in Roka tokrat pot zanese mimo temačnih ostankov prve svetovne vojne, do evropskega spomenika in naravnih lepot, ki jih je tu v izobilju. Pot miru ju vodi vse do sotočja Tolminke in Soče, kjer edinstvene lesene skulpture pripovedujejo zgodbo vodnega toka Tolminke. Prek rečne stuge bosta šla s slikovito žičnico Kurukulo.
Bistrica je izjemen geomorfološki naravni spomenik . No in tudi Rok nosi na roki neke vrste spomenik in nenehno fantazira o zelenem škratu. Ana in Rok tokrat pohajata po čarobnem Bistriškem vintgarju, , kjer se še danes skriva nekoč največja slovenska jelka , Rimski kamnolom, slap Šum..... Ustavita se tudi v čistilni napravi za pitno vodo, kjer dobita zanimive informacije o kvaliteti vode.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. If as children we learned to buy our parents’ love by being good, then as adults we will also try to do everything we can to please everyone. Namely, the causes of burnout form in the very first years of life. Initially, burnout does not appear like a disorder. Later, its symptoms overlap with those of other mental disorders. This is one reason why experts still don’t have a clear-cut definition of burnout. They do agree, however, it is a condition of physical, emotional and mental exhaustion, brought on by a compounding of personal and environmental factors. Research shows that approximately one in three people strongly exhibits at least one of the four personality traits that lead to burnout. This makes such persons more emotionally susceptible to stress. They struggle to set and protect their boundaries and they tie their self-worth to their accomplishments. The so-called ‘candidates for burnout’ are oversensitive to criticism. Also at risk are those who can’t say ‘no’ and can’t accept rejection for fear of abandonment if they can’t meet other people’s expectations. Burnout also threatens those who take on responsibility for everything, even things that are objectively beyond their control. Such persons also retreat into excessive work when they can’t cope with interpersonal relationships. In the process of burning out, people often continue to go to work despite their illness. According to the World Health Organization, burnout is becoming one of the main occupational diseases of the 21st century. Burnout can be treated successfully; however, it takes years of psychotherapy to permanently resolve one’s issues. Namely, neuroscientific research confirms that the brain needs at least four years to make enough new connections for a lasting change in personality structure to occur.
Tokratna vodna pot je pravi raj za ljubitelje kolesarjenja. Tudi Ana in Rok raziskujeta področje reke Oplotnice z kolesi. Popolnoma ju prevzame vsa ta pozitivna bioenergija. Iščeta Oplotniški biser, ki ju pripelje tudi do enkratnega biotopa.
Le streljaj od glavnega mesta Slovenije teče po Ljubljanskem barju reka Ižica. To je reka, ki je polna skrivnosti, ki so jih za seboj pustili nekdaj tam živeči koliščarji. Ana in Rok raziskujeta, kaj se je zgodilo z velikim jezerom. Odkrivata lepote Ljubljanskega barja, ki je raj za živali.
KOPRSKI ZALIV Koprski zaliv se razprostira vse od Piranske punte pa do Debelega rtiča. Ana in Rok na tokratni morski poti raziskujeta kakšni so vplivi človeka na biotsko raznovrstnost. Na poti srečata polno naravnih biserov, med katerimi so tudi kamenine, ki burijo Rokovo domišlijo.
Ana in Rok tokrat raziskujeta naravni hidrološki spomenik Framski potok. Sam pomen naravnega spomenika je izrednega pomena za živalski in rastlinski svet. Iščeta tudi nekaj izjemnega a zelo skritega, ki se imenuje slap Skalca. Ga bosta našla? Dalje ju pot pelje mimo mlinov, oljarn, do prečudovitega ribnika, velikega zadrževalnika vode, ki ima danes predvsem funkcijo ribogojnice .
PIŠNICA Tokrat se bosta Ana in Rok podala po adrenalinskem parku sredi zelenih strmin. Polna adrenalina bosta šla ob toku Pišnice skozi Kranjsko goro. Odkrivala bosta lepote, ki jih je mati narava že velikokrat preoblikovala s pojavi kot so poplave, plazovi in hudourniki. Pot ju bo peljala vse do skritega kotička, kjer še danes odmeva Kekčeva pesem. ... »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh« ...
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Čarobna vodna dežela imenovana tudi dolina stoterih slapov. Območje vasi Loga pod Mangartom je pred desetletjem prizadel največji zemeljski plaz po dosedanjih podatkih, ki je za seboj pustil zelo boleč spomin. Ana in Rok kljub temnim silam matere narave potujeta naprej po rečni krajini, ki je polna presenečenj. Za ljudi, ki ljubijo neokrnjeno naravo ter adrenalinske frike...
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Vodna pot tokrat vodi Ano in Roka po mističnem Rakovem Škocjanu. Iščeta nekaj izjemnega, največje podzemno sotočje v Evropi. Samo ime Rakov Škocjan je povezano tudi z zelo ogroženo živalsko vrsto, ki se imenuje rečni rak Jelševec. Nekdaj jih je bilo veliko. Mogoče ga najdeta tudi Ana in Rok? Ob skrivnostnih poteh in pozabljeni žagi srečata zanimive goste, ki ju popeljejo v samo osrčje reke Rak in njenega podzemlja.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
Pridobivanje soli ali belega zlata je bilo v preteklosti družinska dejavnost. Čeprav je bila vloga žensk pri tem pogosto prezrta, pa so morala tudi dekleta in žene vsakodnevno zavihati rokave in poprijeti za delo, za uspešno bero soli in preživetje družine. Spomine na delo v solinah so obujale tri nekdanje solinarke, o solinah danes pa je spregovorila tudi mlada naravovarstvenica. Njihova pričevanja so podkrepljena z videoposnetki, ki jih hrani arhiv TV Slovenija, in fotografijami, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Koper in Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.
Neveljaven email naslov