Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le streljaj od glavnega mesta Slovenije teče po Ljubljanskem barju reka Ižica. To je reka, ki je polna skrivnosti, ki so jih za seboj pustili nekdaj tam živeči koliščarji. Ana in Rok raziskujeta, kaj se je zgodilo z velikim jezerom. Odkrivata lepote Ljubljanskega barja, ki je raj za živali.
KOPRSKI ZALIV Koprski zaliv se razprostira vse od Piranske punte pa do Debelega rtiča. Ana in Rok na tokratni morski poti raziskujeta kakšni so vplivi človeka na biotsko raznovrstnost. Na poti srečata polno naravnih biserov, med katerimi so tudi kamenine, ki burijo Rokovo domišlijo.
Ana in Rok tokrat raziskujeta naravni hidrološki spomenik Framski potok. Sam pomen naravnega spomenika je izrednega pomena za živalski in rastlinski svet. Iščeta tudi nekaj izjemnega a zelo skritega, ki se imenuje slap Skalca. Ga bosta našla? Dalje ju pot pelje mimo mlinov, oljarn, do prečudovitega ribnika, velikega zadrževalnika vode, ki ima danes predvsem funkcijo ribogojnice .
PIŠNICA Tokrat se bosta Ana in Rok podala po adrenalinskem parku sredi zelenih strmin. Polna adrenalina bosta šla ob toku Pišnice skozi Kranjsko goro. Odkrivala bosta lepote, ki jih je mati narava že velikokrat preoblikovala s pojavi kot so poplave, plazovi in hudourniki. Pot ju bo peljala vse do skritega kotička, kjer še danes odmeva Kekčeva pesem. ... »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh« ...
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Čarobna vodna dežela imenovana tudi dolina stoterih slapov. Območje vasi Loga pod Mangartom je pred desetletjem prizadel največji zemeljski plaz po dosedanjih podatkih, ki je za seboj pustil zelo boleč spomin. Ana in Rok kljub temnim silam matere narave potujeta naprej po rečni krajini, ki je polna presenečenj. Za ljudi, ki ljubijo neokrnjeno naravo ter adrenalinske frike...
Leta 1966 je v Brinju pri Ljubljani začel obratovati jedrski reaktor TRIGA. Je del Instituta Jožef Stefan in je predvsem namenjen za izobraževanje operaterjev Jedrske elektrarne Krško. Zaradi njega pa si Slovenci lahko vsaj malo lastimo tudi Nobelovo nagrado za fiziko, saj so v njem testirali dele pospeševalnika v Cernu, kjer so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Reaktor ima zelo pomembno vlogo pri raziskovanju in razvoju jedrske tehnologije v Sloveniji. Tu se že od začetka izobražujejo in usposabljajo vsi slovenski jedrski strokovnjaki in tudi operaterji edine slovenske jedrske elektrarne v Krškem , ki so jo zgradili leta 1981. Včasih so na reaktorju za Onkološki inštitut izdelovali radioaktivne izotope - predvsem fluor in tehnecij. Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili tu izdelani, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč bolnikov. Reaktor TRIGA se v zadnjem času veliko uporablja za testiranje odpornosti elektronskih komponent na sevanje. V okoljih, kot je vesolje, medicinski pospeševalniki, pospeševalniki delcev in tudi jedrske elektrarne so elektronske polprevodniške komponente izpostavljene sevanju, ki lahko povzroči odpoved teh komponent. Tako so na TRIGI preizkušali tudi dele pospeševalnika, s katerim so leta 2012 v švicarskem raziskovalnem središču CERN odkrili Higgsov bozon. Za to odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada. Reaktor varno deluje praktično neprekinjeno že 50 let. Ker je odlično tehnično vzdrževan, bi lahko obratoval do leta 2043, ko bi ga razgradili, izkušnje pa bi kasneje lahko uporabili pri razgradnji slovenske jedrske elektrarne v Krškem.
Vodna pot tokrat vodi Ano in Roka po mističnem Rakovem Škocjanu. Iščeta nekaj izjemnega, največje podzemno sotočje v Evropi. Samo ime Rakov Škocjan je povezano tudi z zelo ogroženo živalsko vrsto, ki se imenuje rečni rak Jelševec. Nekdaj jih je bilo veliko. Mogoče ga najdeta tudi Ana in Rok? Ob skrivnostnih poteh in pozabljeni žagi srečata zanimive goste, ki ju popeljejo v samo osrčje reke Rak in njenega podzemlja.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
Ali sploh obstajajo razlike med ženskimi in moškimi možgani? Kako se ženske in moški odzivamo na stres – se res različno? Ali se ženske in moški različno obnašamo zaradi bioloških razlik ali razlik pri vzgoji? Vse to zelo zanima profesorja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. S pomočjo sodelavcev je razvil tudi novo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar pomaga živalim – predvsem psom in konjem, ki imajo težave s sklepi. Pri adrenalinskem prostem plezanju in ob premagovanju brzic s kajakom, ob kuhanju in peki torte, ob opazovanju učencev pri sestavljanju sestavljank, ob opazovanju mišk, ki premagujejo ovire v labirintu – spoznavamo, kakšne so razlike med moškimi in ženskimi možgani.
Pridobivanje soli ali belega zlata je bilo v preteklosti družinska dejavnost. Čeprav je bila vloga žensk pri tem pogosto prezrta, pa so morala tudi dekleta in žene vsakodnevno zavihati rokave in poprijeti za delo, za uspešno bero soli in preživetje družine. Spomine na delo v solinah so obujale tri nekdanje solinarke, o solinah danes pa je spregovorila tudi mlada naravovarstvenica. Njihova pričevanja so podkrepljena z videoposnetki, ki jih hrani arhiv TV Slovenija, in fotografijami, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Koper in Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.
Pridobivanje soli ali belega zlata je bilo v preteklosti družinska dejavnost. Čeprav je bila vloga žensk pri tem pogosto prezrta, pa so morala tudi dekleta in žene vsakodnevno zavihati rokave in poprijeti za delo, za uspešno bero soli in preživetje družine. Spomine na delo v solinah so obujale tri nekdanje solinarke, o solinah danes pa je spregovorila tudi mlada naravovarstvenica. Njihova pričevanja so podkrepljena z videoposnetki, ki jih hrani arhiv TV Slovenija, in fotografijami, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Koper in Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.
Dokumentarni film je prejel mednarodno nagrado COPEAM za najboljši kratki film 'Zgodb iz arhivov'. Najboljša pripovedovalka zgodb je Helena Pirc iz Uredništva izobraževalnega programa TV Slovenija; zmagale so njene Solinarke. Ker želimo Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Salt pans in the northern Adriatic have had a huge impact on both economy the and life of the city-states from this region. Salt has always been very useful and used to be a precious raw material, and an important commodity. Sečovlje and Strunjan Salt Pans are still here and in the past were joined with the now lost Lucija Salt Pans, part of the Piran Salt Pans. Female salt pan workers were an important part of the story of the Piran Salt Pans and Salt. As wives, mothers and daughters, they didn't shun the hard work entailed, and often joined their male family members on the pans. It was necessary for all family members to lend a hand in order to ensure a good salt harvest from the salt fields. Women had to sacrifice a lot and be completely dedicated to their families, as they had to do the housework, look after their children and do farm chores, and in the afternoons joined their fathers, brothers or husbands on the salt fields. Despite all of this, their role is overlooked too often. Nevertheless, their memories are still alive and abundant.
Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško
V Evropski uniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in zamenjava generacij je ena izmed glavnih nalog Skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Da bi ustvarili boljše razmere za mlado generacijo kmetov z dodatnimi finančnimi sredstvi, si v zadnjem času prizadevata tako Evropska komisija kot Evropska investicijska banka. Zgodbe mladih kmetov iz različnih evropskih držav pa dokazujejo, da si mlada generacija z inovativnimi idejami lahko zagotovi delovna mesta v pridelavi hrane. Andrea je mlad Sicilijanec, ki se je po študiju fizioterapije vrnil domov, ustanovil pravično zadrugo in z njo povezal več kot 30 mladih kmetov. Jeni in Simon sta si na Švedskem ustvarila delovni mesti s farmo bizonov. Zgodb o mladih uspešnih kmetih je v EU veliko.
»Možgani so v tem delu vesolja najpopolnejše orodje za proučevanje razvoja vesolja, življenja, spoznavanje lastnega jaza in predvidevanje usode človeka in vesolja.« Slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Skozi preučevanje možganov se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Zavzema se za pogumnejši vstop v fenomene, ki se jih je še pred kratkim nevroznanost sramovala, jih zatirala ali se jim posmehovala in še danes vstopa na ta področja nerada – vprašanja zavesti, čustev. V oddaji spremljamo prof. dr. Pirtovška v službi – z bolniki in študenti, pa tudi v Angliji, kjer je živel več kot deset let . V Walesu – v opatiji Tintern Abbey pa je tudi on poslal »možgane na pašo« in užival v barvah, zvokih, tišinah, besedah, kamnih... v drugi resničnosti. »Verjamem, da lahko zaradi boljšega poznavanja možganov postanemo boljši ljudje.«.
O branju, njegovem pomenu, vrednosti knjige, ločevanju med dobro in manj dobro literaturo, načinu branja se rojeva veliko razmislekov, teorij in načrtov. Pa vendar je med odraslimi (pre)velik delež nebralcev – takšnih, ki v enem letu ne preberejo niti ene knjige, naj bi bilo kar 42 odstotkov. Odločitev, ali vzeti v roko knjigo ali pametni telefon, je seveda povsem svobodna in v rokah vsakega posameznika. Zavedanje, kaj knjiga ponuja in kako pomembna je za ustroj celotne družbe, pa je treba širiti vztrajno in neomajno.
Televizijski poetični zapis, ki se brez besed prepušča zvokom dneva, noči in narave, ter se z njimi odpira v doživljajski svet ilustratorke Luise Tomasetig ,v katerem odkriva vrsto asociacij in prispodob, ki jih umetnica prevaja in udejanja v svojo umetnost.
Dvojina velja za eno najmočnejših posebnosti slovenskega jezika. Obenem je tudi trd oreh pri učenju slovenščine – tako za slovenske učence, še bolj pa za tujce, ki se z njo šele spogledujejo. Pa vendar imamo z njo nekaj, česar »veliki« nimajo. Je njena raba res tako zahtevna ali gre za vsesplošno prepričanje, da je slovenščina težka in se je moramo zato bati? Dvojina je le močna dodatna razsežnost jezika, ki je živ toliko in tako, kot ga pri življenju ohranjajo njegovi govorci.
Slovenski jezik je imel v preteklosti za Slovence veliko in pomembno vlogo, saj je slovenščina dolga stoletja obstajala brez lastne države. Šele v romantiki se je njena zapisana beseda vključevala v evropske kulturne tokove. Zato je vprašanje jezika kot identitete naroda staro, a še vedno aktualno. Danes imamo svojo državo, svoj uradni jezik. Vse se zdi samoumevno. Pa vendar vsake toliko časa privre na plan strah pred izumiranjem jezikov. Se mora po tem, ko je prehodil tisočletno pot, slovenski jezik bati za svoj obstoj? Kdo mu ga zagotavlja? In kdo ga predvsem ogroža?
Neveljaven email naslov