Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretja oddaja iz serije o klekljani čipki na Slovenskem se posveti predvsem oblikam, ki jih ima čipka zadnjih dvajset let. To je čas velikega razmaha klekljarstva, v katerem so čipke zavzele nove razsežnosti. Izročilo klekljanih čipk ostaja vitalno, iz njega pa raste nova ustvarjalnost, ki prerašča tradicionalni pogled na čipko.
Druga oddaja iz serije o klekljani čipki na Slovenskem se posveča klekljani čipki v času po prvi svetovni vojni, ki je ustvaril ločnico tudi v razvoju in podobi čipke. V Idriji, ki je z novo razdelitvijo ozemlja pripadla Italiji, so se odtlej klekljali predvsem vzorci z ozkim risom, medtem ko so na drugi strani meje, v kraljevini Jugoslaviji, ohranili široki ris in razvijali nove vzorce pod vodstvom Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani.
V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.
Krajši dokumentarni zapis o rastlini, ki se je že zdavnaj razrasla na področje simbolnega. Mariborska stara trta je že od konca srednjega veka priča dogodkom časa in prostora, nenehno raste pa tudi obrodi tam na sončni strani levega dravskega brega.
Slovenski glasbeni dnevi veljajo za največjo vsakoletno manifestacijo sodobne slovenske glasbe. Od leta 1986, ko so se začeli, ostaja njihova glavna rdeča nit predstavitev slovenskih glasbenih del preteklosti in sedanjosti ter pomoč pri razpoznavnosti slovenske glasbe. Vizualno razgibana glasbeno-dokumentarna oddaja z izbrano glasbo ter z izjavami iskrivih govorcev razkriva gledalcu vlogo sodobne glasbe v današnjem času ter njeno razmerje do glasbe preteklosti. O vlogi glasbe v oddaji spregovorijo skladatelj Vito Žuraj (nagrajenec Prešernovega sklada 2015), dr. Primož Kuret, dr. Gregor Pompe, dr. Peter Šavli in Roland Diry (direktor Ensemble Modern). Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Nikolaj Vodošek, Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek.
Written, directed and edited by: Amir Muratović Director of photography and camera operator: Marko Kočevar, Z. F. S. Sound recordist: Frane Povirk Sound editor: Robert Sršen Music and lyrics written and performed by: Soesja Citroen, Agnes Jama, The Bellbines Department of documentary programmes Programme editor: Peter Povh Executive producer: Jaka Hemler Head editor of Art and culture programmes: Andraž Pöschl Televizija Slovenija, 2010/2013 64 minutes Soesja Citroen is a renowned jazz singer who has been appearing in the Netherlands and around the world since she was a teenager. Whenever she visits Slovenia she also searches for traces of her grandfather, the acknowledged painter Matija Jama. While studying with Anton Ažbe in Munich, Matija Jama met Louise van Raders, a Dutch girl from a well-to-do family. Since Louise lived on her private income, the two young painters were free to devote their attention exclusively to painting. They kept moving from one place to the other, looking for landscapes filled with light that challenged their painting skills. At the outbreak of World War I they bought a villa in The Hague, turned it into a boarding house that they managed beside selling their paintings. They had three children: Matija, the eldest, died of meningitis when he was thirteen, and his death ripped the family apart. Matija Jama returned to Slovenia. He spent a great deal of his time outdoors, painting. Their daughter Madeleine used to live in Ljubljana, practising logopedics, and she died in 1973. Her apartment in Castle Street was inherited by her sister Agnes Jama, pianist and composer. Beside her daughter Soesja the film also presents Agnes's son Hans Citroen, architect and film author. By acquainting ourselves with the Dutch singer of Slovene background we also come to know a freethinking family dedicated to art.
Čas čarovniških procesov dojemamo kot temačni del naše zgodovine. Igralka Lucija ob študiju vloge ene od obsojenk počasi odkriva to obdobje strahu in preganjanja. Ljudje so bili takrat prepuščeni oblastnikom na milost in nemilost. Bolj ko se Lucija istoveti v svojim likom, bolj ugotavlja, da čas ni izbrisal nekdanjih vzorcev ravnanja. Tudi v naši družbi izrabljamo moč za svoje namene, ustrahujemo drug drugega, si lažemo in ustvarjamo ozračje strahu. Vendar je že čas, da počasi odrastemo in dozorimo … Igrani televizijski esej so ustvarili režiserka Hanka Kastelicová, snemalec Bojan Kastelic, igralci Violeta Tomič, Gašper Tič, Maja Sever in Vesna Jevnikar in drugi.
O svetem dnevu Slovencev pripovedujejo štirje, ki so ga doživeli. Kaj so do tedaj prestali, kaj jim je ta odrešitev pomenila. Vedo, kaj so pogum, poštenje in ponos. Kako krhka beseda je svoboda in kako globoko je zakopana. Nam pa budijo preprosto – občudovanje in spoštovanje.
Dokumentarna oddaja Petra nas popolje v pustinjo Sinaja. Sredi neobljudene pustinje, vendar ob pomembni trgovski poti, ki je povezovala Mezopotamijo in Egipt, je že biblično ljudstvo Nabatejcev zgradilo cvetoče mesto. V več tisočletni zgodovini je bila Petra pomembno upravno in cerkveno središče. In šele v 20 stoletju jo je obiskal prvi Evropejec.
Demetrij Žebre (1912–1970) živi v slovenski kulturni zavesti predvsem kot uspešen dirigent in umetniški vodja ljubljanske in mariborske operne hiše. Veliko manj je znano, da je bil tudi skladatelj in eden pomembnejših slovenskih glasbenih modernistov prve polovice 20. stoletja. Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva Žebretov manj znani skladateljski opus, ki je dolgo ostajal v senci njegove dirigentske kariere. Glasbeni kritiki so ga zaradi redkega izvajanja začeli primerno vrednotiti šele po njegovi smrti in v njem odkrivati bisere slovenske simfonične glasbe. Žebretova ustvarjalnost se je kalila na ljubljanskem konservatoriju pod mentorstvom Slavka Osterca ter nadaljevala v praški mojstrski šoli Josepha Suka in Aloisa Hábe. Oddaja razkriva Žebretovo življenjsko in umetniško pot skozi oči sodobnikov ter nagovori gledalca s skladateljevo zvočno bogato glasbo, ki je predstavljena tudi z vizualizacijami skladateljeve glasbe. Od Suite za orkester, Godalnega kvarteta, Teka in Toccate, baleta Dan oz. Bacchanale, do skladb kot so Maja in morje za sopran in orkester, Svobodi naproti, Concertino za klavir in orkester in Tri vizije. V filmu o Žebretu pripovedujejo njegovi nečaki (Uroš Lajovic, Janez Lajovic, Libuša Lajovic), Karmen Salmič Kovačič, Leon Stefanija, Vilma Bukovec, Jurij Reja, Janez Mejač, Pavel Mihelčič, Henrik Neubauer, Slavko Goričar, Ivo Petrić, Ivan Orešič in Mirko Petrač. Urednik oddaje Daniel Celarec, literarna predloga scenarija in strokovna sodelavka Karmen Salmič Kovačič, scenarij in režija Svetlana Dramlič, direktor fotografije Bernard Perme.
Jeseni je - kmalu po izidu njegove pesniške zbirke Biti človek - na Škrabčevi domačiji gostoval Ciril Zlobec. Pogovor o njegovem življenju, ustvarjanju, bolečinah, veseljih, vezeh in spominih smo posneli tudi mi.
Dokumentarno izobraževalni film na tenkočuten in umetniški način odpira vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo privlačnost v spolnosti: kaj ta sploh je, je to bila oziroma je stvar posameznikov ali družbe, kako se odnos do spolnosti spreminja s časom in kulturo, je spolnost povezana z ljubeznijo ali neodvisna od nje, kakšen pomen ima za par in družino, kako je spolnost povezana z etičnim in moralnim ter ne nazadnje, kako je povezana z zdravjem. Razmišljanja in odgovore so prispevali strokovnjaki različnih disciplin in dolgoletni pari različnih spolnih orientacij. Stroka na eni in partnersko življenje na drugi strani, znanje s humanističnim in zgodovinskim vpogledom ter osebne izkušnje in prepričanja prepleta v sproščeno pripoved bogato vizualno gradivo.
Čipka je imela in še ima v vsakdanjem življenju žensk, deklet in deklic na Idrijskem in Cerkljanskem velik pomen. Učenje, spoznavanje novosti, ustvarjalnost, druženje, tudi zabava ob klekljanju je v teh krajih zakoreninjeno. Povezuje generacije žensk in je skoraj nepogrešljivo v očeh mož. Prikaz orodij, čipk, pripoved o delu, materijalu, vzorcih, inovativnosti, prodaji čipk nazorno pove zakaj je čipka v teh krajih tudi njihov zaščitni znak.
Drugo največje slovensko mesto letos praznuje 850-letnico prve omembe Maribora. V torek, 14. oktobra je bila na velikem odru SNG Maribor svečana akademija, kjer so se naratorji Vlado Novak in Jure Ivanušič z atraktivnimi videoposnetki iz arhiva sprehodili po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta ob Dravi.
Rezine časa je film o dveh babicah. Obe ženski sta se rodili med prvo svetovno vojno, po kateri je propadel avstroogrski imperij in je bila ustanovljena nova država Jugoslavija. Živeli sta v različnih kulturnih in verskih okoljih, ena v pretežno muslimanski Bosni, druga v pretežno katoliški Sloveniji. Nikoli se nista srečali, a sta kljub temu povezani prek svojih otrok in vnukov. Film o otroštvu, ljubezni, vojnah, o ženskah v 20. stoletju. Film, ob katerem se smejemo in jokamo hkrati. ________________________________________ Slices of Time is a documentary about two grandmothers. Two women were born during the 1st World War when the Austro-Hungarian Empire collapsed and a new state, Yugoslavia was established. They lived in different cultural and religious regions of Yugoslavia, in Bosnia (mosly Moslem) and Slovenia (mostly Catholic). They've never met, yet they are connected through their children and grandchildren. In Slices Of Time history is intertwined with personal stories; the film tells us about childhood, love and wars and about women through the 20th century. It is a film which will make you laugh and cry.
Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 1. oktobra leta 1934 z imenom Folklorni inštitut in pod vodstvom Franceta Marolta. Dokumentarec skozi delo in pripovedi strokovnjakov, skozi dragocene video in zvočne arhivne posnetke in posnetke današnjega časa predstavlja raziskovalne, terenske in predstavitvene dejavnosti inštituta in njegovih sedanjih in preteklih sodelavcev. Spoznavamo, kako inštitut s folklorističnimi in etnološkimi raziskavami osvetljuje vprašanje izvira, recepcije, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske duhovne kulture, ki oblikujejo kulturno identiteto Slovencev in njeno povezanost z evropskim in svetovnim prostorom. S samostojnim zvočnim arhivom opravlja poslanstvo hrambe, zaščite, arhiviranja in digitaliziranja neprecenljive kulturne dediščine. Poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, izdajanja temeljnih in drugih zbirk ljudskih pesmi, ljudskih plesov, zvočnih publikacij in znanstvenih del, inštitut tudi spremlja procese v dojemanju in transformaciji folklore, še posebno zaradi sodobnih globalizacijskih procesov in novih kulturnih dinamik ter novih komunikacijskih medijev. Scenaristka je dr. Marjetka Golež Kaučič, skozi 80 letno zgodovino inštituta vodi Igor Velše, urednica je Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, direktor fotografije Uroš Hočevar režiser Primož Meško.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
V sklopu obeleževanja stoletnice enega najprepoznavnejših ustvarjalcev na slovenskem radiu in televiziji v njuni celotni zgodovini- FRANETA MILČINSKEGA-JEŽKA, so se na RTV S odločili, da ob predvajanju izvirne dokumentarno-razvedrilne nanizanke v petih delih, za objavo pripravijo tudi pet epizod tehnično osvežene, digitalizirane originalne serije MISIJON DOBRE VOLJE iz obdobja zlatih šestdesetih let prejšnjega stoletja. V njej je Ježek povezal vse talente, po katerih je postal znan že v obdobju pred rojstvom televizije. Literarno navdahnjenost, smisel za satiro in humor, žlahtno komedijantstvo in izbrušen nastop pred kamerami. Vse skupaj pa je povezal z blago ironijo, ki je tu in tam bičala družbene nesmisle, nagovoril je tudi najmlajše, med katerimi je našel prijazno besedo tudi za najbolj poredne in vselej ponudil iskrico upanja, da bo bodočnost svetlejša. Serija Misijon dobre volje je vrhunski primer Ježkove ustvarjalnosti posebej za TV medij v času, ko so se na slovenskem radiu in televiziji oblikovale ustvarjalne skupine avtorjev z različnih področij in dosegale nadpovprečne rezultate. V tem primeru sta bila to predvsem skladatelj URBAN KODER, ki je uglasbil vse Ježkove songe in režiser DUŠAN PREBIL, ki je spretno vodil celotno ekipo preostalih televizijskih sodelavcev in oddaje zrežiral.
Neveljaven email naslov