Vabljeni k branju povzetka pogovora.

Film Panika postavlja v ospredje 40-letno Vero, ki se ji življenje popolnoma spremeni, ko se zaplete v ljubezensko afero, in je žanrsko kombinacija drame in komedije.

»Ima dramsko strukturo, ki obravnava resno temo - krizo v zakonu, a na hudomušen način,« pravi moderator, režiser Marko Naberšnik.

Film je nastal po istoimenski knjižni uspešnici Dese Muck, ki je izšla leta 2003.

»Paniko smo snemali poleti in jeseni leta 2012. Imela sem štiri mesece in pol časa, da naredim novo verzijo adaptacije literarne predloge v scenarij. Literarna predloga je bila pred mano ponujena vsaj petim režiserjem, moškim, ki so rekli, da ne razumejo tega ženskega lika in so odklonili projekt,« pravi scenaristka in režiserka Barbara Zemljič.

Režiserka pravi, da je roman Dese Muck epski in je ponujal veliko smeri razvoja filmskega scenarija.

»Filmski scenarij bi lahko razvila kot dramo, kot komedijo, ali kot družinsko dramo. Na eni točki sem se morala odločiti, da bo to film o Veri in njeni osebni transformaciji. In vse ostalo naj samo podkrepi to temo, da ko si odrasel, imaš orodje, da poskrbiš zase, in da si čisto dovolj dober, točno tak, kot si.«

Film, ki je bil posnet v Postojni, Ljubljani in na Krasu, temelji na igralcih in zgodbi.

»O igralcih in igralski ekipi sem dolgo razmišljala. Ne samo o posameznikih, ampak tudi z vidika kemije med liki samimi," pravi režiserka.
»Hotela sem, da bi bili liki pristni, živi in resnični. Želela sem si, da bi se gledalci identificirali z liki tam, kjer je to možno. Tam, kjer pa to ni možno, sem si želela humorja, da bi gledalci začutili olajšanje v smislu "tako hudo pa nam ne gre".

Pri nastajanju filma je celotna ekipa dihala kot eno.

»Delali smo s srcem, vsi smo verjeli v projekt in zgodbo. Ob trdem delu, ker je bilo res naporno, smo vsi uživali in se veliko presmejali,« se nastajanja filma spominja režiserka.

Pri filmu so sodelovali še direktor fotografije Miloš Srdić, skladatelj Davor Herceg, montažerka Ivana Fumić, oblikovalec zvoka Robert Sršen​, scenograf Dušan Milavec, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalka maske Ana Lazovski.

Uspeh filma na festivalih in kinematografih

Film je imel uspešno tako televizijsko kot kinematografsko distribucijo, doživel pa je uspeh tudi na festivalih.

»Ko sem končala film, sem prvič zanosila, zato nisem mogla veliko hoditi na festivale. Dobila pa sem toliko pristnih odzivov od ljudi, ki se jih je film dotaknil.«

V kinematografih si je film ogledalo 22.000 gledalcev, v prvem tednu predvajanja je bil to najbolj gledan film v kinematografih v Sloveniji.

»Spustiti film v svet je kot roditi otroka: veš, da bodo vsi komentirali, ali je lep ali ni lep. To je taka ranljiva pozicija. Predvsem sem bila vesela odzivov gledalcev, predvsem žensk, ki so hodile do mene s solznimi očmi, in so mi rekle, da sem zgodbo zelo dobro ujela, medtem ko so mi moški rekli, da saj to pa ne more biti res, da takih žensk ni,« pravi režiserka.