Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Aktualni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa nam bo v zelo dinamičnem pogovoru orisal svojo osupljivo karierno pot, ki ga je vodila iz skromne ljubljanske družine prek študija v ZDA in doktorata na Harvardu do enega vodilnih mest pri Svetovni banki v New Yorku, kjer je bil zaposlen 30 let. Dr. Pleskovič bo orisal težave, ko z ameriškim doktoratom zanj ni bilo mesta v Sloveniji ter njegovo vrnitev leta 1990 ko je kot svetovalec v Demosovi vladi ključno pripomogel k ekonomskem osamosvajanju Slovenije in uspešni uvedbi nove valute. Odkrito bo tudi odgovoril na vprašanje od okoliščinah in krivdi za uvedbo modela privatizacije slovenskega gospodarstva, ki je omogočil obsežen rop družbenega premoženja in tajkunizacijo. Spregovoril je tudi sporu okrog koncepta ameriškega svetovalca Sachsa in podpredsednika IS Mencingerja. Ravno ohranjanje slovenskih podjetij v domeni starih struktur in s tem povezan zaostanek pri prestrukturiranju bank so zanj razlogi, da je Slovenija že po letu 1992 skrenila z optimalne poti razvoja. Z besedami »Mi mi imamo take, ki lažejo, kradejo, ki delajo plagiate in so nesposobni…« je dr. Pleskovič izredno oster do aktualne vladajoče elite pri čemer slikovito ovrednoti zlorabe nekaterih ministrov pri t. i. dodatku na stalno pripravljenost. Pri tem ga skrbi še negativna kadrovska selekcija, kot najbolje izobraženi in najsposobnejši, pogosto ravno zaradi teh lastnosti ne dobijo zaposlitev, ki bi jih bila sicer vsaka razvita družba vesela. Boris Pleskovič ocenjuje, da je po svetu še krog pol milijona Slovencev oz. rojakov, ki se na tak ali drugačen način čutijo povezani z domovino, zato je Svetovni slovenskih kongres v preteklih letih organiziral izredno odmevne konference slovenskih strokovnjakov različnih panog, ki pa so s strani poglavitnih medijev pogosto prezrti. Komentiral je tudi izzid ameriških volitev in izpostavil, da so se volivci v pomembni meri odklonili od elitistične politike, ki je daleč od običajnih ljudi in ima težave s korupcijo. Septembra lani je v imenu SSK pisal Melaniji Tremp, sedaj pa meni, da bo njena vloga v Beli hiši za Slovenijo izredno pozitivna. Pogovor z dr. Pleskovičem bo vodil Jože Možina
Za Evropsko unijo bo letošnje leto prelomno. Britanija zapušča unijo, Nizozemsko, Francijo in Nemčijo čakajo volitve, kriza evra ni končana in z novim človekom v Beli hiši, se izrisuje tudi nova svetovna ureditev. Gost oddaje Intervju bo profesor sociologije in družbeno kritičen intelektualec, doktor Rudi Rizman. Voditeljica Ksenija Horvat.
Klemen Jaklič je z doktoratom na Univerzi Oxford in pozneje še doktoratom na Univerzi Harvard izredno prodoren slovenski pravnik na svetovni ravni. Kot predavatelj na Univerzi Harvard je Jaklič pridobil tudi nagrado za odličnost. V pogovoru bomo spoznali njegovo profesionalno pot, ki jo je začel z odličnimi študijskimi rezultati na ljubljanski pravni fakulteti ter nadaljeval na najbolj prestižnih univerzah po svetu. Jaklič je specializiran za ustavno pravo, kar je med slovenskimi pravnimi strokovnjaki redko, pri njegovi kandidaturi za člana slovenskega Ustavnega sodišča pa je dobil podporo uglednih profesorjev, ki so ga ocenili kot »pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti«. Leta 2014, je kot sad njegovega raziskovalnega dela pri oxfordski univerzitetni založbi (Oxford University press) izšla njegova znanstvena monografija, ki jo je rektor evropske univerze v Firencah dr. Joseph Weiler označil za prvo konsistentno predstavitev celotne smeri evropskega ustavnega pluralizma. V pogovoru z Jožetom Možino je spregovoril tudi o očitkih na njegov račun zaradi nastopa pred sodiščem, ko je kritiziral primer Patria, odgovarjal pa bo tudi na vprašanje zakaj svojega znanja v večji meri ni ponudi tudi v slovenskem okolju. Jaklič ima že nekaj let zapored visoko javno in tudi strokovno podporo, saj je bil večkrat izbran za najvplivnejšega oz. najuglednejšega slovenskega pravnika. Poleg dela na akademski in raziskovalni ravni je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki socialno šibkim pomaga reševati zapletena pravna stanja, pri tem pa sodeluje tudi z Varuhinjo človekovih pravic.
V pogovoru na praznični božični večer bo Jože Možina gostil odličnega igralca Gregorja Čušina. Dotaknila se bosta različnih tem, od igralskega poklica in režiranja lastnih predstav do praznovanja božiča v družinskem krogu. Gost bo spregovoril tudi o vzgoji z zgledom, osebni veri ter religioznosti v sodobnem svetu. Čušin se v zadnjem obdobju uveljavlja kot pronicljiv pisec, sploh pa na duhovit način s svojimi igrami in javnimi nastopi postavlja kritično ogledalo današnjemu času; tako Cerkvi, politiki in potrošniški družbi nasploh.
Naš gost bo Okwui Enwezor, prvi afriški kurator tako pomembnih svetovnih umetniških razstav kot sta kasselska Documenta in beneški Bienalle. Trenutno vodi muenchenski Haus der Kunst. Je eden najbolj vplivnih in najbolj zanimivih ljudi v svetu sodobne kulture in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju Florence Hartmann, francoska novinarka in pisateljica, nekdanja svetovalka in tiskovna predstavnica Carle del ponte - glavne tožilke haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi objave dokumentov, ki povezujejo nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici – je bila na zapor, rezerviran za vojne zločince, obsojena tudi sama. Voditeljica Ksenija Horvat.
Svetovno znani bas baritonist Marko Fink bo v pogovoru z Jožetom Možino spregovoril o svoji življenjski zgodbi, ki se je začela s poklicem agronoma, nadaljevala pa z bogato glasbeno kariero kamor sodijo tudi nominacije za najpomembnejše glasbene nagrade, ki jih je dosegel skupaj s sestro Bernardo. Močno ga je zaznamovala usoda staršev, ki so delili usodo slovenskih povojnih beguncev v Argentini. Iz bolečine zaradi izgubljene domovine so na srečanjih vedno peli slovenske pesmi, zato je bilo petje kot izraz čustvovanja položeno že v zibel. Gost bo spregovoril o slovenskem narodnem značaju kot ga vidi iz svoje izkušnje. Izpostavil bo ujetosti slovenske nacije v tokove polpretekle zgodovine, kjer se nam zamolčana in nepredelana preteklost neprestano vrača kot travma. Zato pozdravlja spravna prizadevanja Komisije za prikrita grobišča in predsednika Pahorja, ki je z nedavnim obiskom Argentine dal svojevrstno priznanje tamkajšnji slovenski skupnosti, ki je ambasador slovenske kulture v Latinski Ameriki. Želi pa, da bi v procesu spravnih dejanj več besede imeli tudi svojci. Marko Fink je kot svetovljan in uspešen glasbenik vedno tudi ambasador Slovenije in dokaz da tudi s slovensko kulturo moč uspeti v svetu. Tako sta s sestro Bernardo pri ugledni francoski založbi izdala album z 32 slovenskimi samospevi. Ne glede na šolan glas profesionalnega pevca je Fink velik ljubitelj ljudske pesmi in častilec njene izpovedne moči zato ga je ob koncu gostitelj izzval, da je tudi v studiu zadonela ena naših najlepših ljudskih pesmi.
Janez Lavre je specialist interne medicine, širši javnosti pa je postal znan pred nekaj leti, ko so mediji objavili njegove uspehe pri pogajanjih z dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov. Uspelo mu je namreč bistveno znižati cene; tudi to je bil razlog, da je bolnišnico Slovenj Gradec, ki jo je vodil celo desetletje, zapustil v dobri kondiciji. Zdaj je v.d. direktorja UKC Maribor. V pogovoru razkrije nekaj problemov, s katerimi se sooča in nekaj ljudi, s katerimi se spopada . Problem so nabavna služba, pravi, evidence, tudi nepripravljenost na spremembe v delu zaposlenih. Za izziv si je postavil preureditev mariborskega UKC v dobro organizirano bolnišnico z racionalnim poslovanjem. Kot pomemben član NSi je sodeloval v pogajanjih za novo vladno koalicijo – če bi šla takrat njegova stranka v vlado, bi bil najverjetneje minister za zdravje. V pogovoru razloži nekaj rešitev, ki jih zdravstveni sistem nujno potrebuje. Voditeljica Lidija Hren.
V tokratni oddaji Intervju bo nastopila bržkone najbolj uveljavljena slovenska pravnica v tujini dr. Verica Trstenjak, ki po službovanju na najodgovornejših mestih v evropskih sodiščih in pravobranilstvu sedaj zaseda mesto profesorice za evropsko pravo na dunajski univerzi. V pogovoru z Jožetom Možino bo izpostavila vrednote v katerih je bila vzgojena in so njeno vodilo tudi v profesionalnih vodah. Komentirala bo aroganco državnih organov iz izogibanje odgovornosti v primeru koroških dečkov, afero z založenimi oporokami, primer Patria in po njenem nedržavotvorno ravnanje Slovenije v primeru arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki mu že od začetka nasprotuje. Trstenjakova je podrobno razčlenila krizo v slovenskem pravosodju dotaknila pa se je tudi aktualnih vprašanj, ki tarejo Evropo, med drugim migrantsko in azilno politiko. Ob koncu se opredelila do pojavov nostalgije do bivše države in režima, čemur se v tujini čudijo. Odgovorila pa bo tudi na vprašanje kaj meni o predlogih, da bi kandidirala za predsednico republike.
Tokrat bo gost Intervjuja Damir Avdić, alias Bosanski psiho, pesnik, glasbenik, performer, človek, ki velja za enega najbolj kreativnih ustvarjalcev na tleh nekdanje Jugoslavije – prav tisti Avdić, ki ga je hotela Slovenija pred slabim letom zaradi birokratske napake izgnati iz države. Govoril bo o svoji ustvarjalnosti in o življenju v Sloveniji in v Bosni. Voditeljica Ksenija Horvat.
Dr. Jožeta Damijana širša javnost pozna kot pronicljivega komentatorja ekonomsko-političnih dogajanj, predvsem mlajša generacija po njegovem blogu, ki ga piše že celo desetletje, mnogi se ga spomnijo tudi po kratki ministrski epizodi v času prve Janševe vlade. Jože Damijan je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi na eni od belgijskih univerz. Iz anonimnosti je izskočil pred dobrim desetletjem, s t.i. skupino mladoekonomistov in se po tri-mesečnem ministrskem stažu vrnil med študente ekonomije. Karkoli je počel, povsod je pustil sled z izjemno odkritostjo, tudi ostrino v komunikaciji z ljudmi, čeprav mu je to prineslo kdaj tudi neljube posledice. V zadnjem času je zbudil veliko pozornosti z napovedjo o počasnem razpadu EU v nacionalne države in tezo o nujni nadzorovani razpustitvi evra. V pogovoru v svojem stilu, brez dlake na jeziku torej, oceni tudi ekonomsko politiko sedanje in dveh predhodnih vlad. Voditeljica: Lidija Hren.
Tokrat bo z nami eden najbolj priznanih ameriških pesnikov in intelektualcev, Charles Simic, rojen kot Dušan Simić v Beogradu. Doživel je nemško in zavezniško bombardiranje. Njegova družina se v povojnem socializmu ni našla. Leta 1948 je preživel noč v mariborskem zaporu. Nato je odpotoval v Ameriko, spremenil pesništvo nove celine in postal, z besedami Tomaža Šalamuna – kralj ameriškega pesniškega neba. Voditeljica Ksenija Horvat.
IGOR OMERZA je s svojimi raziskavami o Službi državne varnosti objavljenimi v knjigah največji poznavalec delovanja politične policije nekdanjega režima – Udbe, zato bo beseda tekla prav o tej tematiki. V zadnjih raziskavah je odkril vrsto oseb iz slovenskega javnega življenja, ki so zasedale ali zasedajo najvišje politične, strokovne in medijske pozicije v Sloveniji, a so bili v resnici sodelavci SDV, kar vsi po vrsti skrivajo. Od tu naprej gre temeljni razmislek v kolikšni meri je so ohranjene strukture SDV kreirale razmere v slovenskih medijskih hišah, pravosodju, politiki in seveda gospodarstvu. Sogovornik bo skušal odgovoriti na vprašanje ali je tudi v tem razlog, da Slovenija v zadnjih letih začela zaostajati za vzhodnoevropskimi državami, kjer je delovanje komunističnih tajnih služb razvidno le še v muzejih. Sogovornika se bosta dotaknila tudi uničevanja arhivov tik pred osamosvojitvijo in po njej, ko so povečini izginili prav dosjeji, ki bi bremenili zadnje partijsko vodstvo. Voditelj Jože Možina.
Prof. dr. Marka Pavliha, danes predavatelja na Fakulteti za pomorstvo, je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji politik, bil je minister za promet v Ropovi vladi, nato poslanec, nato član Virantove Državljanske liste. Po odhodu iz aktivne politike se v javnosti pojavlja kot kritik in kot komentator, če se spomnimo le najbolj aktualnih problemov – arbitražnega sporazuma, 2.tira in usode Luke Koper. O vsem tem govori tudi v tokratnem Intervjuju, razkrije nekaj zanimivih ozadij, na katera tudi sam nima pravega odgovora. Manj je širši javnosti znan kot literat – zato je na letošnjo nagrado za najboljsši slovenski esej toliko bolj ponosen. Dr. marko pavliha je vedno iskriv in odkrit sogovornik – in takšen je tudi tokrat. Voditeljica Lidija Hren.
Naš gost bo je direktor Kemijskega inštituta, doktor Gregor Anderluh, sicer vrhunski strokovnjak za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo - in človek, ki zna zanimivo in poljudno govoriti o svojem delovnem področju. Z njim se bomo pogovarjali o tem, zakaj položaj vrhunskih znanstvenikov v pri nas ni enak položaju vrhunskih športnikov in umetnikov, zakaj Slovenijo zapuščajo mladi znanstveniki in zakaj njegovi kolegi menijo, da bi prav Gregor Anderluh moral biti Slovenec prihodnosti. Voditeljica Ksenija Horvat
Polje medčloveških odnosov je tista sfera človekovega življenja, kjer je vedno več vprašanj kot odgovorov, prav tako so čedalje bolj cenjeni ljudje s karizmo, ki se s tem poklicno ukvarjajo - tako tudi Meta Tavčar, ki je gostja tokratnega intervjuja. Tavčarjeva bo kot izhodišče opredelila velik vpliv doživetega v otroštvu, ne le travm, na vzpostavljanje medčloveških odnosov med odraslimi. Pojasnila bo tudi, kako je negativne vzorce in ravnanja, ki pogosto kalijo medsebojne odnose, moč omejiti in razgraditi oz. zaceliti. Pojasnila bo s katerimi težavami se kot terapevtka in mati najpogosteje srečuje pri vzgoji otrok pri čemer sama nasprotuje permisivnosti in zagovarja vzgojo za odgovornost. Ponudbo sodobne elektronike s katero so obkroženi mladostniki vidi kot veliko nevarnost in zlo za otroke in njihove odnose s starši. Meta Tavčar kot terapevtka meni, da nepredelana slovenska zgodovina, zaradi zamolčanih zločinov onemogoča in omejuje razvoj države. Pri tem izpostavlja princip pravičnosti in resnice – kar so edine poti do sprave med ljudmi in v narodu v celoti. Velik potencial za slovenske družine in družbo vidi v obuditvi duhovnega življenja. Za pomik iz mrtve točke sta po njenem nujna usmiljenje in odpuščanje, tako med ljudmi, kot tudi odpuščanje samemu sebi. Voditelj Jože Možina.
Slovenski detektivi so daleč od znanih filmskih detektivskih imen, pravi Janko Trivunovič, eden najbolj uspešnih slovenskih detektivov in obenem predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Nekoč je bil policist, a je želel več, tvegal in ustanovil lastno podjetje. Danes se ga bojijo predvsem tisti, ki se izogibajo sodnim pozivom – sam pravi, da nastopi takrat, ko poštar ne more vročiti poziva, policija pa tudi večkrat neuspešna. Zakon o detektivski dejavnosti jim postavlja omejitve – pri prisluškovanju in sledenju, ne smejo delati za obveščevalne službe in politične stranke – a ključno je omrežje, ki si ga ustvariš, poudarja Trivunovič, potem izveš vse, potem si lahko uspešen. Zanimiv pogovor začini z nekaj primeri iz lastne prakse. Voditeljica Lidija Hren.
Naš nocojšnji gost je strokovnjak vsaj za dvoje področij. Za pesnika, ki je z besedami …. tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči - napovedal konec Evrope tistega časa - seveda govorim o Srečku Kosovelu; drugo področje našega gosta pa sta atiška ep in tragedija. Kosovel in stari Grki in - presenetljivo, vsi imajo sporočila prav za današnje čase. Naš gost je dr. Janez Vrečko, profesor primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pogovor z Igorjem Bavčarjem razkriva nekatere povsem neznane podrobnosti o njegovem življenju ter obdobju, ko je vodil Odbor za varstvo človekovih pravic 1988. Takratni sekretar za notranje zadeve pa je spregovoril tudi o uničevanju arhivov leta 1990, ki ga je po njegovem ukazal vrh slovenske partije ter o sedaj aktualnem razoroževanju Teritorialne obrambe v katerega je bil po Bavčarju močno vpleten tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Ključna za zmago v osamosvojitveni vojni leta 1991 je bila po njegovem organizacija MSNZ, ki je začela podtalno organizirati in oboroževati slovensko vojaško silo. Bavčar je orisal tudi svoje poglede in razloge na razpad SDZ in Demosa ter njegov premik v LDS. Odgovarjal je tudi na vprašanja o političnem kadrovanju, ki ga je privedlo na vrh Istrabenza, o obdobju, ki ga karakterizira kot enega od tajfunov, svoji odgovornosti za kolaps podjetja in blagovnih znamk ter o sodnih procesih, ki tečejo proti njemu. Voditelj Jože Možina.
Neveljaven email naslov