Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Breda Kutin že dolgo velja za sinonim varstva in pravic potrošnikov. Zvezi potrošnikov Slovenije predseduje od njene ustanovitve, to je 25 let. Pravzaprav se je za pravice potrošnikov začela zanimati že takrat, ko je bil pri nas ta pojem še povsem neznan, že v nekdanjem Centru za napredek gospodinjstva, kjer je bila zaposlena kot ekonomistka. Njeni prijatelji in sodelavci pravijo, da sta prav njena trma in vztrajnost prinesla uspehe Zvezi potrošnikov Slovenije – in s tem, seveda, potrošnikom. V pogovoru se spomni različnih obdobij, uspehov in problemov, razkrije pa tudi del ozadij tistih dogodkov, po katerih je država prenehala sofinancirati dejavnosti Zveze potrošnikov. A iz najhujšega smo izplavali, zatrdi Kutinova, kar njene sodelavce in prijatelje nič ne čudi – prav njeni trmi in vztrajnosti pripisujejo velik del uspehov te nevladne potrošniške organizacije.
Ljubljanski nadškof msg. Stanislav Zore bo v pogovoru ob prazniku Velikega šmarna spregovoril o naravi slovenske vernosti, ki ji je zelo blizu čaščenje Marije, po drugi strani pa odgovoril na vprašanje kako to, da v cerkveni hierarhiji ne najdemo žensk. Nadškof bo pojasnil kakšno ceno je plačala in še plačuje katoliška cerkev zaradi lastnih napak pa tudi potrošniške družbe, ki ustvarja privid samozadostnosti brez Boga. Odgovoril bo tudi na vprašanje s kolikšnimi sredstvi razpolaga ljubljanska nadškofija in kako ta denar porabijo. Govor bo tekel še o spomladanskem obisku premiera Cerarja v Vatikanu in uvajanju duha Sv. Frančiška v katoliško cerkev, kar pomeni, da se želi pomakniti v preprostost in skromnost, bliže ljudem. Nadškof Zore bo pojasnil, zakaj ga vidimo z leseno škofovsko palico in kakšen odnos ima Cerkev do delovanja v politiki. Izpostavil bo tudi svoja pričakovanja v zvezi z referendumom novele zakona o zakonski zvezi, ki istospolne pare izenačuje tudi glede posvojitev ter pojasnil zakaj se Cerkev tak močno angažira proti zakonu. Glede prihodnosti je zatrdil, da imamo v slovenski naciji in znotraj nje tudi v Cerkvi veliko izrednih in karizmatičnih ljudi, ki so nam lahko za zgled saj so svetniki našega časa.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelja: Jože Možina, Edvard Žitnik.
Gledal sem okrog sebe, številne odvisnike, ki takrat niso imeli druge pomoči kot zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice ali zapor, začenja Milan Krek spomine na čas pred tremi desetletji, ko se je kot zdravnik začel ukvarjati z odvisniki od prepovedanih drog. V Kopru je ustanovil prvi center za pomoč odvisnikom – danes jih je v Sloveniji 18 – in kmalu začel z zdravljenjem z metadonom. Danes? Danes prodirajo sintetične droge, ki so izjemno lahko dostopne, odvisniki imajo daleč več pomoči kot nekoč, a še vedno ne takšne, kot jo je sam predvidel pred davnimi leti. Sicer velja Krek za vztrajnega kritika neučinkovitosti v zdravstvenem varstvu – tudi sprejeta reforma, za katero si je prizadeval, ni takšna, kot jo je zagovarjal. Cena, ki jo za vse njegove dejavnosti plačuje družina, pa je velika, pravi.
Dr. Katarina Kompan Erzar je strokovnjakinja psihoterapevtska z zelo širokim spektrom poznavanja medčloveških odnosov. V izredno odprtem pogovoru se bosta z voditeljem Jožetom Možino dotaknila aktualnih vprašanj, kako se sodobni človek lahko spopada s travmami, kako lahko gradi odpornost proti stresu in kako pomembna je pri tem graditev odnosov v družini. Spremenjene življenjske okoliščine čedalje več ljudi pripeljejo v stik s psihoterapevtom, kar ni nič narobe. Dr. Erzarjeva meni, da se kot posamezniki in kot narod premalo ukvarjamo s preteklostjo in sicer na produktiven način, zato se nam nacionalne travme vračajo. Kot članica civilne pobude Resnica in sočutje se zavzema za civilizirano soočenje z letom 1945 na Slovenskem. Zelo zanimiv je tudi njen družinski izvor, saj je bil mamin stric tigrovec in bazoviški junak Ferdo Bidovec, mamin bratranec pa Pino Tomažič, predvojni komunist, ki je bil ustreljen na drugem tržaškem procesu.
Tokrat je gost Intervjuja dr. Božo Repe, ugledni zgodovinar, publicist in avtor nove knjige S puško in knjigo o narodnoosvobodilnem boju Slovencev v drugi svetovni vojni. Tokratni Intervju prinaša celovito in strokovno analizo formiranja upora proti štirim okupatorjem in tedanjih strankarskih in ideoloških navzkrižij v Sloveniji.
Boštjan Penko je eden tistih pravnikov, ki pozna delovanje treh različnih sistemov iz lastne prakse – na začetku 90-ih let je bil kazenski sodnik, nato tožilec, danes je odvetnik. Bil je tudi prvi predsednik protikorupcijske komisije in kratek čas državni podsekretar na ministrstvu za pravosodje. Javnost se ga kot tožilca najbolj spomni po odstopu od pregona v aferi Orion – kot odvetnika pa po spektakularnem dogodku, ko so mu policisti po srečanju z Ivanom Zidarjem nadeli lisice – na koncu pa se iz te hude zgodbe ni izcimilo nič. O vsem tem, pa tudi o aktualnem dogajanju v pravosodju, govori Boštjan Penko v tokratnem Intervjuju.
Roman Leljak, za mnoge kontroverzni raziskovalec naše polpretekle zgodovine, razbija mit o nedotakljivosti Službe državne varnosti oz. Udbe – tajne politične policije komunističnega režima, ki je dejansko vladala bivši državi, ustanavljala podjetja, trgovala z devizami in po navodilih politike tudi ubijala. Že nekaj let sistematično pregleduje arhivsko gradivo in rekonstruira umore, ki jih je Udba izvajala v tujini in sicer še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nazadnje je o tem pričal pred preiskovalci v Avstriji in Nemčiji, kjer potekajo preiskave. Voditelj: Jože Možina.
Tokratni gost prihaja iz Srbije, to je etnolog, antropolog in borec za človekove pravice, dr. Ivan Čolović. Njegovo strokovno področje so politični miti – Srbije in sosednjih držav.Kaj za srbsko družbo pomeni rehabilitacija četništva in četniškega vodje Draže Mihajloviča, kaj ta dogodek pomeni v kontekstu zgodovinskih mitov in resnic.
V času, ko se Evropa znova sooča z veliko begunsko krizo, v času, ko v Sloveniji potekajo razprave o sprejemu 700 beguncev iz Sirije in Eritreje – tokratna gostja Intervjuja razkriva svojo begunsko izkušnjo. Kot študentka je morala zapustiti rojstni Kakanj v Bosni; v Sloveniji je takoj začela iskati možnosti za dokončanje študija elektrotehnike, zaradi vztrajnosti ji je uspelo. Po diplomi se je vrnila domov – a po nekaj mesecih spet nazaj v Slovenijo. Zaposlila se je v proizvodnem podjetju, vodila velik obrat, danes pa pomaga migrantom in beguncem. Najtežji del, ki čaka 700 prihajajočih beguncev v Slovenijo, pa sta nastanitev in kasnejša integracija v družbo, pravi. Voditeljica Lidija Hren.
Dr. Tamara Griesser Pečar sodi med redke slovenske zgodovinarje z mednarodnim uspehom, saj je njeno znanstveno delo o cesarici Citi prava uspešnica, ki je doživela 11 izdaj, tudi v japonščini. V zadnjem obdobju se ukvarja zlasti z zgodovino druge svetovne vojne na Slovenskem in o tem bo tekla beseda v intervjuju; kdo je bil ob okupaciji aprila 1941 in paktu Stalih Hitler zaveznik okupatorja pri nas, kako usodna je bila monopolizacija odpora s strani Osvobodilne fronte in kakšna je razlika med kolaboracijo in vojnimi zločini, ki so se zgodili po vojni. Dr. Griesserjeva zagovarja stališče, da maja 19945 pri nas ni nastopila vsesplošna osvoboditev, saj je komunistična oblast takrat organizirala množične poboje drugače mislečih brez sodb ter uveljavila hudo diktaturo zaradi katere je iz države na zahod bežalo na deset tisoče ljudi.
Ciril Zlobec, pesnik, esejist, dolgoletni urednik, nekaj let tudi politik. V pogovoru o aktualnih problemih sodobne družbe, o neofašizmu v Italiji, o obletnicah in polemikah, ki se ob njih porajajo, pa predvsem o Ljubezni z veliko začetnico, o doslej 30. pesniški zbirki, ki prinaša izbor ljubezenske lirike Cirila Zlobca.
Dr. Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, je javnosti dobro znan kot trd in neizprosen pogajalce, pa tudi kot oster kritik razmer v zdravstvu in državi nasploh. Velja splošno prepričanje – tako med zdravniki kot med politiki – da bi bili zdravniki brez dr. Kuštrina na čelu sindikata v dosti slabšem položaju. V prihajajočem tednu se Fides oz. zdravniki spet podajajo na pot stavke. A nas je tokrat zanimalo, kakšen je Konrad Kuštrin zasebno? S čem je pogojen njegov izrazit socialni čut in čut za prav in pravičnost? Kako doživlja stiske pacientov in njihovih svojcev in kako svoje stiske, strese in pritiske? V pogovoru ostaja dr. Kuštrin tudi o teh, zasebnih temah tak, kot ga poznamo: neposreden in odkrit.
Dr. Mira Cencič je vodilna raziskovalka organizacije TIGR v Sloveniji. V pogovoru z Jožetom Možino bo osvetlila še nova dejstva o delovanju te narodnoobrambne organizacije, ki so jo preganjali vsi totalitarizmi 20. Stoletja. Rojena Kraševka pred 80 leti, je doživela fašizem in od blizu spremljala povojne družbene razmere, ki so privedle do številnih razočaranj. Zlasti jo boli to, da je v šolah, medijih in v politiki premalo pristnega slovenskega domoljubja – tistega ki je pred desetletji v času TIGRa in primorskih duhovnikov, ohranjalo slovenski živelj. Je doktorica pedagogike – doktorirala je na temo vpliva družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja v slovenski ljudski šoli –, docentka za didaktiko na ljubljanski pedagoški fakulteti v pokoju in zaslužna profesorica koprske Pedagoške fakultete. Njena nekdanja dijakinja Ana Godnik se je z učiteljišča v Kopru ne spominja zgolj kot profesorice pedagogike, didaktike in psihologije, ampak pravi, da je bila Mira Cencič tudi njihova mlajša mama.
Britanski zgodovinar Keith Lowe je avtor knjige Podivjana celina, knjige, ki na novo osvetljuje obdobje po koncu 2. svetovne vojne. V nasprotju z naučeno resnico, da so povojni narodi v složnosti in z novim upanjem pristopili k nalogi gospodarske, politične in etične obnove naše celine, Lowe opisuje Evropo, ki je po zavezniški zmagi zdrsnila v teror nasilja, popolnega brezvladja, hude lakote in etničnega čiščenja.
Gost nedeljskega intervjuja je eden izmed najznamenitejših atletov v zgodovini, britanski tekač na srednje proge Sebastian Coe. Dvakratni olimpijski zmagovalec v teku na 1500 metrov se je po 40-ih letih vrnil v Slovenijo, da bi ob kongresu Evropske atletske zveze na Bledu ter Brdu pri Kranju utrjeval podporo svoji kandidaturi. Poleti bo v Pekingu namreč skušal postati predsednik svetovne atletske organizacije IAAF. A Coe je precej več kot nekdanji tekač in morebitni bodoči prvi mož svetovne organizacije. Bil je izvrsten organizator poletnih olimpijskih iger v Londonu pred tremi leti, je uspešen športni poslovnež, ki svetuje tudi nogometnemu klubu Chelsea, je nekdanji poslanec britanskega parlamenta in zdajšnji član lordske zbornice ter – predvsem - oče štirih otrok. O njegovi viziji atletike in športa ter o možnih poteh, kako v vse bolj prepletenem in zapletenem svetu telesno aktivnost približati mladim, se je Lordom Coejem pogovarjal Igor Bergant.
Prof. dr. Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sistema na Inštitutu Jožef Stefan. Poleg tega se ukvarja z umetno inteligenco, kognitivnimi znanostmi, predava, piše knjige. Predvsem pa je, poleg svojega znanstvenega dela, izjemno kritičen, aktivni državljan, kot pravimo. V tiskanih člankih in knjigah kritizira nestrokovne politične ukrepe, birokracijo, zlorabe, neumnosti – in pri slehernem problemu predlaga tudi rešitev. Veliko se ukvarja s teorijo singularnosti in pravi, da bo človeštvo še v tem stoletju prestopilo v novo, naprednejše civilizacijsko obdobje, ki bo sledilo post.-informacijski družbi in da se nam tega ni treba bati. Kar nekaj vrhunskih znanstvenikov v svetu namreč opozarja pred tem obdobjem oz. pred dosežki umetne inteligence. O vsem tem govori dr. Gams v oddaji Intervju odkrito in zanimivo.
Voditelj Slavko Bobovnik bo v oddaji Intervju gostil novo hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović. V ekskluzivnem pogovoru za našo televizijo bosta obdelala vsa najbolj zanimiva in odprta vprašanja med državama. Naši gledalci bodo tako prvič slišali, kakšna so konkretna stališča hrvaške predsednice do različnih vprašanj - kje bo meja med državama, je Piranski zaliv tudi slovenski, kako se je Hrvaška znašla v Evropski uniji in ali sta Slovenija in Hrvaška zaveznici.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelja: Jože Možina, Edvard Žitnik.
Doktor Božidar Jezernik, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor knjige Mesto brez spomina. Knjiga Javni spomeniki v Ljubljani, ki je izšla pri založbi Modrijan, pa je najnovejša v vrsti del, v katerih raziskuje identiteto Slovencev.
Neveljaven email naslov