Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Dober večer bomo ugotavljali, da brez zdravja v bistvu nimamo ničesar. Kaj vse zdravje je, in kako se ga da živeti, pa z Natašo Vidnar, diplomirano medicinsko sestro in vodjo Centra za krepitev zdravja Maribor. Je tudi zelo dobra motivatorka, kar lahko preverite v ponedeljek 18.novembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor
Tokrat bo naš gost publicist, urednik, založnik, kulturni delavec in po novem tudi romanopisec, Mitja Čander. Tudi o njegovem romanu Slepec, ki je pravkar izšel, se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Že od davnine do današnjih dni ob Martinovem stopi v ospredje vse tisto, kar je povezano z vinom, vinsko letino in trto. V Mariboru še prav posebej, saj je v listini prve doslej znane pisne omembe mariborske trdnjave iz leta 1164 med drugim beseda tudi o pravnem dejanju povezanem z vinogradništvom. Pred več kot poldrugim stoletje je na Štajerskem nastala zbirka upodobitev okoli 180 sort vinske tre, ki sta jih naslikala slikarja graškega bidermajerja brata Vinzenz in Conrad Kreutzer. Večji del zbirke se je ohranil v prostorih sedanjega Kmetijsko gozdarskega zavoda v Mariboru. Pred časom je v knjižni obliki izšla druga dopolnjena izdaja pri kateri je kot urednik, založnik in soavtor sodeloval Primož Premzl, naš gost v oddaji.
V tokratni oddaji Intervju bo Jože Možina gostil enega najbolj prodornih slovenskih intelektualcev v Italiji prof. Petra Černica, ki je tudi ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič v Gorici. Gre za izobraževalno ustanovo s slovenskim učnim jezikom, ki izvira iz več kot 170 letne tradicije slovenskega šolstva na Goriškem. Doma z Vrha sv. Mihaela na goriškem Krasu, v občini Sovodnje, kjer živi z ženo Španko in štirimi sinovi. V Gorici je zaključil klasično gimnazijo in licej, ter končal študij zgodovine v Trstu. Bil je uspešen odbojkar, kariero pa je začel kot profesor zgodovine na slovenskih šolah v Gorici, ravnatelj je bil tudi njegov oče. Poleg vodenja slovenske šole je tudi član Višjega šolskega sveta v Rimu. Gre za družbeno in politično angažiranega intelektualca, ki je dejaven v slovenski skupnosti, vneto analizira politično dogajanje, raziskuje preteklost 20. stoletja in črpa iz bogate zgodovine velikih Slovencev, ki so zaznamovali in ohranili slovenski živelj v Italiji. Svoje diplomsko delo, ki se dotika 11. stoletja je objavil v ugledni italijanski reviji za srednjeveške študije in v posebni knjigi. Uredil in sodeloval je pri snovanju več izjemno pomembnih knjig za slovensko preteklost, dnevniških zapisov Rudolfa Klinca, vojaškega dnevnika Iva Brica in drugih. V pogovoru se je dotaknil svoje družinske multikulturne izkušnje s poudarkom, da je mediteranski svet, še posebej španski, od koder izvira njegova žena, sposoben sproti debatirat o vseh odprtih vprašanjih, zaradi česar so tudi medčloveški odnosi bolj odprti. Izpostavil je bolj in poslanstvo za slovensko šolstvo, ki sicer ima zagotovljen okvir delovanja a se sooča s številnimi problemi. Medtem ko predsodkov do Slovencev praktično ni več, pa Černic izpostavlja krizo v slovenski manjšini, ki je predvsem politična a nevarna za prihodnost skupnosti. Meni, da živimo v času nedorečenosti, ki je povzročila politično katastrofo. Od nekdaj močnega in povezanega nastopa še v času fašizma, pa sta vojna in zlasti povojno obdobje prinesla razcep. Posebej zato, ker je jugoslovanska komunistična oblast deformirala slovensko zamejsko enotnost s podpiranjem zgolj levo usmerjenih. Podpirala je tudi njihovo vključevanje v italijanske leve stranke, kar pa je privedlo do osipa in razpršitve slovenskih glasov. Sedaj sta v krizi tudi obe krovni organizaciji, ki ne uspeta več učinkovito predstavljati slovensko skupnost. Na zadnjih deželnih volitvah je Stranka slovenske skupnosti, edina politična stranka Slovencev v Italiji vseeno uspela izvoliti svojega predstavnika Igorja Gabrovca, medtem ko se levici, ki je včasih prevladovala, to ni uspelo. Černic opozarja na katastrofalno vodenje manjšine, ki je bilo dodatno obremenjeno zato, ker bi levi del manjšine s strani jugoslovanske države uporabljen in nagrajen pri različnih poslovnih interesih, povezanih tudi s Saftijem: » Tisti sistem je bil sposoben ustanovit paradržavo in financirat paradržavo z vsemi svojimi ustanovami.« Ko je ta sistem propadel se je v posebej hudi krizi znašel prav levi del manjšine oz. njene krovne organizacije, ki tudi ni bil navdušen nad osamosvojitvijo Slovenije ampak je zagovarjal enotno Jugoslavijo: »Tiste organizacije, ki so bile zadržane ali celo proti osamosvojitvi Slovenije so bile potem, tri, štiri leta kasneje deležne financiranj«. Slovenska država pa ni imela in nima najbolj racionalnega mehanizma finančne pomoči zamejskim ustanovam. Profesor Černic je kljub vsemu optimist, vira za obstoj in napredek vidi v osebni zavzetosti za narodno stvar in čistih odnosih, ki ljudi in skupnost povezujejo. Manj so zanj pomembne strukture, ki so pogosto odmaknjene od realnih potreb in potrebne korenite reforme.
Franc Jager, ustanovitelj znane verige trgovina na Štajerskem, bo naš gost v oddaji DOBER VEČER. Za delovanje in širitev svojih trgovin se ni nikoli zadolžil, začel je z malim, študentom ekonomije pravi, če hočeš postati zasebnik, moraš več ustvariti kot porabiti. Ko je trgovino prepustil sinovom, je začel vlagati v gradbeništvo in nepremičnine. Ne mara besede kriza, vsako leto dopustuje v Braziliji. Spoznajte ga, in se nam pridružite v oddaji Dober večer.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju dolgoletna raziskovalka umetne inteligence in dolgotrajnega bivanja človeka v vesolju, ameriška profesorica Kim Binsted. V zadnjih letih je podrobno preučevala tveganja, ki bi jih potovanje na Mars pomenilo za človeško telo, človeške možgane in odnose med člani posadke. O vsem tem ter o odnosu ameriške politike do žensk v znanosti se bo s Kim Binsted pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer tokrat gostimo Luko Ciglarja, diplomiranega inženirja elektrotehnike, sicer pa človeka, ki so mu dobra dela pisana na kožo že od mladosti. O njegovih projektih, ki jih ni nikoli obešal na velik zvon in njegovi ljubezni do planinstva pa v 50-ih minutah oddaje, ki bo v ponedeljek 28.oktobra ob 20.00 na Televiziji Maribor. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Ni kazalo na to, da bo kdaj vrhunska športnica. Natančneje, da bo dvakratna svetovna prvakinja in svetovna rekorderka v globinskem potapljanju na vdih. 113 metrov pod gladino. Čeprav je pred tem že tekmovala v kajaku na mirnih vodah, jo je odneslo. Za dobrih deset let, ko ni vedela, kam naj sama s seboj. Takrat se je predala, kot sama pravi, vesolju. Danes se predaja globinam. Eno je po stranpoteh pripeljalo do drugega in tudi zato danes z vso odprtostjo govori o stiskah. Ker stiskajo vsakega izmed nas.
Kristl Waltl je starosta slovenskega in nekaj desetletij tudi rtv-ejevskega novinarstva, neumoren kronist svojega lokalnega okolja, priča več desetletij razvoja, pa tudi propadanja ene izmed najbolj magičnih, a hkrati po svoje zaprtih in od oblasti pogosto pozabljenih slovenskih pokrajin – Koroške. Pogovoru s Kristlom Waltlom se pridružite nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V tokratnem nedeljskem pogovoru, gostimo ljubljanskega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je odkrito spregovoril o svojem videnju pritiskov, ki so se nanj vršili v zadevi Novič. Radonjič bo pojasnil, da je v 23 letih sodil v veliko odmevnih primerov - od Romov iz Ambrusa, sojenja narkokartelu, ko je bil 6 mesecev skupaj z družino varovan, do sojenja duhovniku Frantarju in kasneje Janezu Janši ter odvetniku Matozu. V vsem tem času ni bilo nobenih klicev in pritiskov, kako naj odloča. V primeru Novič pa so se nanj, kot pove, izvajali neznosni pritiski, o čemer je, kot pravi, moral spregovoriti tudi ob razsodbi: " Dejstvo, da tu sredi Ljubljane padajo glave, me je spodbudilo, da moram povedati, to kar sem povedal, ker drugače ne bi izpolnil, ne svoje sodniške, ne svoje človeške dolžnosti. Torej vi veste, da je bil dr.Jamnik ustreljen, da je bil dr. Plavec tik na tem da bo, to je resničnost." Radonjić opozarja, da je v ozadju pritiskov kriminal belih ovratnikov, ki seže visoko v kroge gospodarstva in politike: "V to so omrežene najvišje firme kemofarmacevtsekga kompleksa in tudi ljudje, ki imajo svoje sorodnike v najvišjih strukturah odločanja." Sodnik je komentiral tudi svoje ostre in žaljive izjave na račun predsednika sodišča Pogačnika, ker ga ni zaščitil. Radonjić odgovarja, da je v zaostrenih razmerah, kot so nastale ob tem sojenju, potrebno spremeniti način izražanja: "Ko hiša gori, se ne šepeta". V pogovoru je izpostavil, da je v primeru Novič razsodil tako, kot je prav in ne tako, kot so nekateri vplivni pričakovali. Ocenil je, da so v začetni preiskavi organi pregona naredili napako, možno pa je tudi drugo: "Veliko huje pa je, da so se državni organi, da bi prikrili neke svoje sorodnike in člane teh strateških položajev globoke države, držali stran od osebe, za katero so subjektivno vedeli, da ni kriva. To je tista grozna možnost, ki izhaja iz analize tega spisa." Voditelj Jože Možina.
V tokratni oddaji Dober večer bomo gostili Aleša Štegra, enega ključnih akterjev prizadevanja mesta Ptuj, da bi se v relativno kratkem času v konkurenci drugih mest uveljavil kot možna bodoča evropska prestolnica kulture iz Slovenije. Neformalni rok za prijavo je bil doslej postavljen v jesenski čas zato bomo skušali izvedeti kako daleč so prizadevanja in kakšne so možnosti za to, da Ptuj čez šest let postane evropska prestolnica kulture. Bodite z nami v oddaji Dober večer
Tokrat bo gost intervjuja nemški pisatelj Norman Ohler, avtor svetovnega bestsellerja Popolna omama. Gre za doslej relativno neznano zgodbo o odvisnosti družbe Tretjega reicha od drog – predvsem do metamfetamina Pervitin, jemali naj bi ga vsi, od gospodinj do vojakov. Slednjim je med drugim omogočil, da so budni in čili v treh dneh in treh nočeh premagali Ardene in izvedli ofenzivo na Francijo. Ampak ne le nemški državljani, tudi sam Adolf Hitler je bil odvisnik. O tem, v kolikšni meri je vse to vplivalo na potek vojne, se je z Normanom Ohlerjem pogovarjala Ksenija Horvat.
V Umetnostni galeriji Maribor si v naslednjih tednih še lahko ogledate retrospektivno razstavo fotografa Stojana Kerblerja, ki so jo lani pripravili ob njegovi 80-letnici v ljubljanski Moderni galeriji. Tokrat je bil naš gost, z njim smo se pogovarjali o raziskovanju zgodovine slovenske fotografije, o prelomnicah v razvoju slovenske fotografije, ki jim je vtisnil tudi lasten avtorski pečat, o znamenitih krogih slovenskih fotografov, o zaupanju ljudi, ki jih je fotografiral, ter o današnjem strahu pred vdorom v posameznikovo zasebnost. Vabljeni, da si pogovor s Stojanom Kerblerjem ogledate v ponedeljek 7. oktobra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Gregor Ficko je pretežni del svoje poklicne kariere posvetil cestam; prav o cestah je izdal tudi dve obsežni knjigi. Velja za enega največjih slovenskih strokovnjakov na področju cest, prometa ter gradbeništva nasploh. Pri avtocestnem programu je pripravljal projektno, investicijsko in razpisno dokumentacijo, kasneje je vodil nadzor, sredi 90-ih letih se je na takratni Družbi za državne ceste ukvarjal z glavnimi in regionalnimi cestami, tudi kot direktor. Profesionalni sopotniki in sodelavci ga opisujejo kot poštenega, kot človeka, ki brez okolišenja in skrbi za posledice pove, kar misli. Tudi v pogovoru govori o gradbenem lobiju in neustrezni zakonodaji javnih naročil, tudi z imeni in priimki. V zadnjih letih se pojavlja kot kritik višine investicije 2. tira Divača – Koper, vlada ga je imenovala v Svet za civilni nadzor nad gradnjo 2. tira; še vedno vztraja, da je načrtovana vsota investicije previsoka. Zadnja štiri leta je direktor Komunalnega podjetja v Radljah ob Dravi; pravi, da je to delo, ko ljudem neposredno zagotavljaš pitno vodo, odvoz smeti, čisto okolje - poseben izziv. Voditeljica oddaje Lidija Hren.
Peter Rezman je pisatelj, ki je bil najprej elektrikar, potem rudar in vodja remontnih delavnic. Ob koncu osemdesetih se je prvič srečal z ekološkim gibanjem, ki ga je tudi v lastni predstavitvi postavil pod navednice, politično srečo je preizkušal v stranki Zeleni Slovenije, po šestih letih potikanja po občinskih službah v Velenju in Šoštanju pa se je zaradi bolezni upokojil. In še sreča, da je mlad upokojenec, ki ni nikoli znal biti tiho, postal – pisatelj. Pogovor s Petrom Rezmanom bo v sporedu Televizije Maribor v ponedeljek 30. septembra ob 20. uri. Vabljeni, da se nam pridružite!
Gost Intervjuja bo nekdanji otroški vojak, Ishmael Beah. Rodil se je v zahodnoafriški državi Sierra Leone, v kruti državljanski vojni je pri dvanajstih letih postal sirota, pri trinajstih so ga prisilno rekrutirali v enoto državne vojske, kjer je pod vplivom mamil in ameriških akcijskih filmov izpolnjeval ukaze nadrejenih. Pri šestnajstih se je znašel v Unicefovem rehabilitacijskem centru na odvajanju od mamil in nasilja. Njegova avtobiografija je postala bestseller. Življenje je namenil boju za otroke, ki jih je prizadela vojna. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik humanitarne organizacije Ozara in direktor socialnega podjetja Bolje. S projekti skrbi za boljše duševno zdravje. Da tudi, za svoje. Kaj ga motivira in kakšen pomen ima zanj beseda »nemogoče« boste izvedeli v ponedeljek 23.septembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Z njim se bo pogovarjala Eva Stavbar
Film komunicira z množicami in z vsakim posameznikom. Gibljive slike odpirajo nove svetove in poglede, grabijo našo pozornost in emocije. Pomembno pa je, ali preživijo preizkus časa. Nihče noče posneti slabega filma, pa vendar se včasih zgodi. Ampak, ne bova z gostom o tem. Na kakšen način, kje in kako danes izražamo svojo identiteto in istovetnost? Kako slovenski film reflektira našo družbo? Kdo in kakšni so naši, slovenski filmski junaki in junakinje? Ali popularna kultura prispeva k legitimaciji reprodukcije družbenih neenakosti ali pa jih vsaj postavlja pod vprašaj? Kdo je torej čefur? Z gostom dr. Petrom Stankovićem, profesorjem na katedri za kulturologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
V oddaji Dober večer bo naša gostja fotografinja Mankica Kranjec, vnukinja prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu je pripravila razstavo o svojem dedku, njen oče je novinar, sama pa pripada generaciji Y, ki ji je pripadla naloga, da ob prehodu v novo tisočletje vzpostavi nov odnos do lepega, aktualnega in pomembnega. Dedek in oče sta znala svoje nezadovoljstvo z aktualnimi razmerami v družbi izraziti tudi javno. Kako se s tem spopada najmlajša generacija, in kje vidi svoje mesto in vlogo? Vabljeni k ogledu v ponedeljek 16. septembra 2019 ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokrat bo gost oddaje Intervju dober poznavalec slovenske kulturne politike, nekoč gledališki kritik in dramaturg, kasneje uradnik na ministrstvu za kulturo in zdaj direktor Centra urbane kulture Kina Šiška, ki te dni praznuje deset let obstoja - Simon Kardum. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov