Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Dober večer boste spoznavali Metko Lipnik, ki zase pravi da je velika ljubiteljica pisane in slikane besede, v resnici pa ni samo ljubiteljica ampak tudi ustvarjalka. Ne samo za vsakdanji kruh temveč tudi za dušo, pa opravlja delo bibliotekarke. Oddajo bo vodila Eva Stavbar.
Gost oddaje bo zaslužni profesor Univerze v Mariboru, dr. Elko Borko. Bil je dolgoletni predstojnik Klinike za ginekologijo UKC Maribor ter predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Pri petinosemdesetih letih je izjemno dejaven predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina je prof. dr. Matevž Tomšič spregovoril o svojem področju raziskovalnega in pedagoškega dela Zanimajo ga predvsem elite in njihova (re)produkcija v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Tomšič ugotavlja, da se za razliko od Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske slovenska vladajoča elita v resnici ni zamenjala, prevladuje kontinuiteta, ki se vleče iz prejšnjega režima. Tudi novi obrazi v politiki, ki smo jim priča vse do dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca so po njegovem izbranci starih elit, ki jih s svojim vplivom medijsko podpirajo dokler jih potrebujejo. Zadnji primer je SMC, ki je iz izjemne podpore na predzadnjih volitvah trčil na samo dno. Praktična posledica tega, da so stare elite v Slovenji tako vplivne pa je po njegovem v tem, da Slovenija zmanjšuje prednost, ki jo je imela pred omenjenimi državami, Češka pa jo je po BDP-ju že prehitela. Problem desne sredine in s tem posledično povezano nezmožnost preboja vidi Tomšič v notranjih trenjih med pomladnimi strankami. Aktualni problem Slovenije v sociološko političnem smislu je zanj razraščanje ideološkega monopola, ki želi etatizirati čedalje več javne sfere, ne le zdravstvo ampak tudi šolstvo in seveda medije. Tomšič, ki je tudi predsednik alternativne novinarske organizacije - Združenja novinarjev in publicistov, je bil oster v oceni medijskih razmer v državi. Menil je, da vplivna občila v veliki meri služijo izbrancem in strankam politične levice. Dotaknil se je tudi delovanja javnega zavoda RTV, kjer je izpostavil lanski pogrom po intervjuju z Jožetom Dežmanom na TV Slovenija kot primer evidentne uporabe dvojnih meril. Ob koncu pogovora je gost izhajal iz ugotovitve, da je za sedanje razmere značilna neavtonomna drža številnih ljudi na vodilnih položajih kar vodi v krizo inštitucij tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Za Evropo, meni dr. Tomšič je nujna zaustavitev trenda ogrožanja vrednot, ki so staro celino utemeljile oz. vrnitev k idealom idejnih ustanoviteljev Evropske unije De Gasperija, Schumana in drugih.
Naša gostja Barbara Soršak, izvršna direktorica Uniturja iz Zreč, je bila rojena v Slovenj Gradcu, otroštvo in mladost je živela v Slovenskih Konjicah, v gimnazijo hodila v Celju, in ekonomijo študirala v Ljubljani. Je strokovnjakinja za turizem in za mednarodno trgovino, ki je Rogli in svojemu podjetju priskrbela naziv zaupanja vredne blagovne znamke. Kako to doseči, kje so ovire, kako premagati nepredvidljivo naravo? Vabljeni k ogledu oddaje.
Naša gostja je danska pisateljica in nekdanja pogajalka OZN, Janne Teller. V svojih knjigah piše o iskanju smisla, o odnosu do priseljencev, o nasilju nad otroki in celo o nasilju samih otrok. Njene knjige so izredno prevajane, brane, praviloma pa sprožajo tudi ostre polemike. Njena knjiga z naslovom »Nič« je bila na Danskem najprej prepovedana, nato pa je postala obvezno branje. S pisateljico se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Dober večer dr. Inge Breznik je doktorica glasbeno -pedagoških znanosti, sicer pa višja svetovalka za področje glasbe na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Glasbena vzgoja je po njenem mnenju pravzaprav vzgoja srca. Glasba namreč ne pozna meja, nima omejitev, zato je najprimernejša za gradnjo mostov med ljudmi. In ker je dobro, da to vedo že otroci, je naša gostja ustanovila Zborovski bum, srečanje osnovnošolskih zborov. Zdaj ima Bum že tradicijo in je dogodek, ki privabi solze v oči. Predsednik države je pobudnici dr. Inge Breznik za idejo in izvedbo podelil zlato jabolko navdiha.
Marjan Batagelj je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih podjetnikov. Javnosti je dobro znan kot predsednik uprave in večinski lastnik podjetja, ki upravlja s Postojnsko jamo, čeprav je to le del njegovega premoženja, ki ga je ustvaril iz nič, z lastnim znanjem in tveganjem. Manj znano je, da je po poklicu profesor geografije in diplomirani etnolog. Obenem je tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje že šesto leto. V pogovoru osvetli svoje prve podjetniške korake, težave, odnos z lokalnimi oblastmi. Odkrito opiše dogajanje ob odkritju prisluškovalnih naprav v času prenove hotela Jama pred tremi leti; tam je danes posebne vrste muzej. S ponosom pa pove tudi, da predvideva, da bodo njegovi otroci nadaljevali njegovo pot oz. upravljanje premoženja. Voditeljica Lidija Hren.
V oddajo Dober večer smo povabili slovenskega generala, vojaškega pilota in profesorja na Univerzi v Mariboru dr. Iztoka Podbregarja. Nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije je pred kratkim objavil knjigo, v kateri predlaga radikalno prenovo sistema nacionalne varnosti v Sloveniji. Kaj predlaga, boste lahko slišali in videli v ponedeljek 27. maja v oddaji Dober večer, ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!
Pred dnevi se od nas poslovil dolgoletni novinar TV Slovenija in TV Maribor Zoran Lešnik, eden izmed prvih ustvarjalcev oddaje Ljudje in zemlja, oddaje, ki je že pred desetletji presegla meje kmetijstva, in je najstarejša oddaja slovenske nacionalne televizije, ki neprekinjeno traja vse od njenih začetkov pred več kot 60 leti. Zoran Lešnik je tej oddaji, ozaveščanju gledalcev in njihovi dobri informiranosti, posvetil svoje življenje, tudi pozneje, kot politik in poslanec v Državnerm zboru Republike Slovenije, je ostal zagovornik interesov ljudi, ne le slovenskih kmetov, ampak vseh, ki smo odvisni od njihovega dela, kakovosti in varne hrane. V spomin nanj bomo v rednem terminu oddaje Dober večer ponovili pogovor, ki so ga z njim posneli že pred leti, a tudi danes ostaja aktualen in zanimiv. Oddaja Dober večer je v sporedu Televizije Maribor vsak ponedeljek ob 20. uri. Vabljeni k ogledu!
Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.
Te dni je izšlo redno mesečno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Priporočila, ki jih daje naj bi pomagala razjasniti marsikatero dilemo, ki nastaja v vseh program Radia in televizije. Danes imamo možnost iz prve roke izvedeti, kje, kdaj v katerih delih programa prihaja do odstopanj oziroma do odklonov na katere se sklicujejo gledalci in poslušalci. V oddaji Dober večer pozdravljam varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Ilinko Todorovski.
Eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih odvetnikov je človek posebne vrste. V mladosti ga je zanimalo gledališče a ga je pot pozneje zanesla v pravniške vode. Po rodu je Mariborčan s koreninami na Koroškem in v Sevnici. Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, sedaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj. Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil dr. Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru, ki v vodi Jože Možina razočarano ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu na podlagi katerega začuti kdo je kriv in kdo ne. Pred leti je tako uspel rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in obsedel celotno kazen a je Hribernik uspel dokazati, da sploh ni kriv.
Naša sogovornica je dr. Kristina Kočan, pesnica in prevajalka. Rojena v Slovenj Gradcu, v Mariboru je študirala angleški in nemški jezik s književnostjo ter doktorirala iz sodobne ameriške poezije. Nekdo je zapisal, da živi in ustvarja v Mariboru, ter povsod, kjer je to mogoče. Ustvarila je tri pesniške zbirke, zapisana je Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in je zanimiva oseba, ki jo je vredno spoznati. Oddaja Dober večer je na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!
Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.
Minu Kjuder je ena najprepoznavnejših slovenskih dramskih igralk. Večino od skupno kakšnih 120 vlog je odigrala v SNG Maribor in se tukaj leta 1999 tudi upokojila. Bolj kot v času službovanja je razpeta med Mariborom in Primorjem. Rodila se je v Trstu in potem, ko je kot dojenčica izgubila očeta, preživljala otroštvo na Krasu in Dolenjskem. Hitro je morala skrbeti sama zase, igralstvo pa je bil poklic, ki se mu je zapisala. Vloge, ki jih je odigrala, so ji prinesle mnogo nagrad. Od Prešernove in Glazerjeve do nagrade publike na Sterijinem pozorju, leta 2009 pa je dobila tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Če bi mag. Staneta Jurgca, gosta tokratne oddaje Dober večer vprašali, kaj je najraje, bi skoraj gotovo rekel, da je najraje dirigent. Že kot otrok je s paličico mahal orkestrom, ki jih je poslušal po radiu. Kasneje je počel marsikaj, prav gotovo pa je pustil največjo sled v mariborski Operi in baletu. Več kot 20 let sta oba ansambla delala pod njegovim umetniškim vodstvom. In to je bil tudi čas, ko je mariborska opera skupaj z baletom stopila v svet in svet pripeljala k nam. V času njegovega direktorovanja in umetniškega delovanja so v Mariboru nastopili operni pevci in pevke svetovnega slovesa, v baletnem ansamblu pa je začel plesati današnji umetniški vodja samostojnega Baleta Edward Clug. Tako opera kot balet sta postala zanimiva izvozna artikla in nosilca kulturnega turizma v Mariboru.
Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.
V oddaji Dober večer gostimo Štefana Celca, filmskega avtorja, ki je s svojimi deli raziskoval tako zgodovino kot aktualni trenutek Prekmurja, obiskal rojake po širnem svetu, in nam tudi na ta način približal miselni svet prekmurskega človeka. Z njim smo se pogovarjali o številnih zgodovinskih osebnostih in likih, ki jih je raziskoval in upodobil, o odrinjenosti Prekmurja, o sprejemanju drugačnih, o izgubi identitete v daljnih deželah, in o vsem, kar nas ustvarja takšne, kakršni smo na naši zemlji. Pridružite se nam, tako kot vsak ponedeljek, ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Neveljaven email naslov