Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
Svetovni slovenski kongres vstopa v 31 leto delovanja. Predsednik tega združenja je ugledni član in nadvse zanimiv sogovornik Dr. Boris Pleskovič z bogato poklicno kariero. Ob študiju na uglednih tujih univerzah si je utrl pot v Svetovno banko v Washingtonu, kjer je delal 30 let na vodilnih funkcijah. V letih 199192 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade. Kot gostujoči profesor je vabljen na predavanjana uglednih univerz v ZDA, Evropi in Kitajski. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Zdaj mu je bil znova zaupan mandat predsednika Slovenskega kongresa, čigar zgodovina nastanka je izjemno zanimiva.
V oddaji Rojaki o končanem projetku Etos land v Porabju. Spoznali se bomo z akademskim slikarjem iz Kaknja, Slovencem po rudu, Zvonkom Ostojiće. Zanimive izdelke ustvarjajo članice ustvarjalne delavnice Šopek iz Zagreba. Častitljivo obletnico delovanja pa je slavil Kulturni dom Gorica.
V prvi oddaji v novem letu se bomo vrnili v preteklost in se spomnili odmevnejših zgodb ter dogodkov, ki so v minulih dvanajstih mesecih zaznamovali romsko skupnost v Sloveniji. Pogovarjali se bomo s pesnikom in pisateljem Romeom Horvatom. Pripravili pa smo tudi novo rubriko romskega jezika. Ta bo namenjena Romom Lovarom.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
V oddaji Obrazi naših rojakov bomo skupaj z zagrebško Slovenko, profesorico biologije, ki pa svoje poslanostvo ni našla v pedagoškem poklicu, danes kot upokojenka pa z največjim veseljem deluje v Slovenskem domu v Zagrebu in vodi skupino Šopek.
V oddaji Rojaki bomo skupaj s člani Slovenskega prosvetnega in kulturnega društva Slovenski dom iz Zagreba. Maruša Bradač spada med vodilne svetovne astrofizike, ki se je pred časom se je odločila in se iz Združenih držav Amerike, kjer je bivala slabi desetletji, vrnila v domovino, Pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem se je končal projekt branja "Muce copatarice", zanimalo nas je, kako uspešen je bil. Iz daljnega ruskega Saratova pa so nam oglasili tam živeči Slovenci s pesmijo in s prevodi del slovenskih avtorjev v ruščino, ki so jih podarili tamkajšnji knjižnici.
Naša gostja je dirigentka in glasbena pedagoginja iz Beograda Jelena Susnick, ki več kot 20 let živi in ustvarja v Ljubljani. Svoje priseljenske izkušnje je opisala v Dnevniku neke migrantke, ki je bil podlaga za opero Exodus radosti – drugo opero na svetu z migrantsko tematiko. Na Brezovici pri Ljubljani smo se prepričali, kako ob pravoslavnem božiču zaživijo stari makedonski običaji. Gledalcem smo ponudili tudi novoletni izziv: spodbudi jih lahko Maruša Orel, ki je v treh mesecih prehodila kar 1.400 kilometrov dolgo gorsko pot od Slovenije do Albanije. Oddajo NaGlas! ustvarjamo že sedem let. Hvala za zaupanje!
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
Ob koncu drugega slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bomo v oddaji pogledali, kako se je naša država znašla na evropskem političnem prizorišču. Kateri so bili ključni dosežki tega obdobja? Po čem si bodo našo državo zapomnili v drugih državah članicah Unije? Kakšen je politični ugled Slovenije v Evropi ob koncu predsedovanja? Zanimalo nas bo tudi, s katerimi izzivi se bo morala Evropska unija spopasti v prihodnje, ko bo Svetu EU-ja predsedovala Francija. Voditelj: Adrijan Bakič Urednica: Meta Dragolič
Česa se bomo, brez pomoči Googla, čez deset let spomnili o letu, ki se izteka? O čem bomo nekoč kramljali s prijatelji in kolegi, kaj pripovedovali otrokom in vnukom? Najverjetnejši odgovor na ti vprašanji je seveda pandemija covida 19. Virus, ki je najprimitivnejša oblika življenja, je zahteval na milijone življenj pripadnikov civilizacije, ki išče življenje na Marsu. Po skoraj dveh letih nam statistične krivulje spet dajejo nekaj upanja: gospodarstvo, turizem in promet ustvarjajo vtis, da smo dno že dosegli in da je optimizem zdaj upravičen. A podobno je bilo pred enim letom. Tudi takrat se je zdelo, da je prihodnost lahko samo svetlejša. Pa smo se zmotili. Pojavila se je delta, zdaj omikron. Pa ne le zaradi pandemije, tudi sicer je bilo v letu 2021 razlogov za optimizem v svetu malo. Kljub potovanju v vesolje, umetni inteligenci in tehnološkemu napredku se človeštvo ni veliko naučilo … Ali pa bi bilo bolje reči, da se uči le iz napak – mlačen, prepočasen odgovor na podnebne spremembe je več kot poučen. Zdi se, kot da nas nedoumljive sile potiskajo v smer, ki ne napoveduje nič dobrega. »Tradicionalne« svetovne sile – Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Evropa – so vedno bolj oddaljene od nekdanjega, vsaj načelnega zaupanja po koncu hladne vojne. Videti je, kot da mehanizmi urejanja mednarodnih odnosov, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni, ne dajejo več učinkovitih odgovorov na izzive časa. Tako kot za ljudi tudi za mednarodne institucije, vključno z našo Evropsko unijo, velja, da se njihova prava vrednost, moč in vitalnost potrjujejo v času »suhih krav«. In razen nekaj drobcev sreče, veselja in zadovoljstva, je bilo leto 2021 zagotovo »suho«. Oddajo je pripravil Edvard Žitnik.
Leto, ki se izteka, je bilo za Slovenijo izjemno zahtevno. Kako globok pečat je naša država vtisnila vanj s svojim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Kako uspešna je bila vlada pri spopadanju z epidemijo covida 19 in o vlogi opozicije pri tem. Kakšna je bila podoba Slovenije v tem letu – na eni strani politična razdeljenost, na drugi gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. O tem v sredo ob 20. uri v pogovoru s predsednikom vlade voditelj Jože Možina in ob 21. uri v pogovoru z opozicijo voditeljica Lidija Hren.
Leto, ki se izteka, je bilo za Slovenijo izjemno zahtevno. Kako globok pečat je naša država vtisnila vanj s svojim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Kako uspešna je bila vlada pri spopadanju z epidemijo covida 19 in o vlogi opozicije pri tem. Kakšna je bila podoba Slovenije v tem letu – na eni strani politična razdeljenost, na drugi gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. O tem v sredo ob 20. uri v pogovoru s predsednikom vlade voditelj Jože Možina in ob 21. uri v pogovoru z opozicijo voditeljica Lidija Hren.
Pogovor s predsednikom države o minulih letih njegovega mandata in o zadnjem, ki ga čaka. Kakšne so posledice epidemije v družbi? Bodo volitve res 24. aprila? Kaj lahko glede na padec zaupanja v politiko in napoved novih strank in gibanj od njih pričakujemo? Kje je Slovenija v mednarodnih očeh in kam se zdaj uvrščamo? O tem in drugih aktualnih vprašanjih s predsednikom države Tanja Starič in Igor Pirkovič.
Slovenija v letu 2021 ni bila ena, kot smo zaradi epidemije novega koronavirusa naivno pričakovali. Bili sta dve. Prva se je virusu odločno postavila v bran z nošenjem maske, cepljenjem, spoštovanjem pogoja PCT, druga je zanikala njegov obstoj, se ni cepila, nasprotovala izvajanju pogoja PCT ter na protestih javno izražala svoje nezadovoljstvo. Oster rez – brez dialoga – je vladal tudi v politiki. Opozicija je za rušenje vlade uporabila vsa sredstva – ustavno obtožbo, konstruktivno nezaupnico in 7 interpelacij. Vlada je leto začela z udobno podporo poslancev in končala kot manjšinska, saj je v dveh koalicijskih strankah prihajalo do notranjih razhajanj. Med epidemijo, ki je leto naredila takšno, kakršnega še ni bilo, in političnimi napetostmi, je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, s protikoronskimi ukrepi pomagala gospodarstvu in ljudem, dosegla rekordno nizko brezposelnost, zagnala velike infrastrukturne projekte in pohitela z digitalizacijo. Slovenija je tudi bedela pozno v noč za uspehe svojih športnikov, ki še nikoli niso dosegli toliko kot letos, in ob 30. rojstnem dnevu spoznala, da ima veliko prijateljev, ki jo vidijo lepše, kot se vidi sama. Oddajo je pripravila Rosvita Pesek.
Neveljaven email naslov