Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Obrazi naših rojakov gostimo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch.
V oddaji Rojaki bomo predstavili raziskavo z naslovom By My Side/Ob meni/Accanto a me. Slovenska izseljenska matica je ena od letošnjih dobitnikov priznanj predsednika Republike. Zveze Slovencev na Madžarskem pa je z gmotno podporo države pri novih projektih.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
Slovenci smo si pravico do samostojne države izbojevali pred 30 leti s svojo odločenostjo, pogumom in enotnostjo. Tudi osvajanje vrhov – pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so značilni za Slovence. V igrano – dokumentarnem filmu 30 vrhov za 30 let glavni junak na svoji poti po različnih vrhovih spoznava zanimive ljudi, njihove zgodbe in dosežki pa v njem krepijo ljubezen do domovine. Slovenske gore so pomagale graditi našo narodno identiteto, so simbol svobode, trdno zasidrane, nepremagljive, simbol vztrajnosti in zvestobe sebi. V filmu plapola slovenska zastava – simbol naroda, ki je osvojil vrh zgodovine – samostojnost. Bili smo enotni, povezani, odločeni. Kot osvajajo vrhove ljubitelji hribov in gora.
V oddaji Obrazi naših rojakov bosta z nami dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice in Jasmina Ilič, glavna tajnica. Delovanje je bilo nagrajeno z odlikovanjem predsednika Republike Slovenije.
Božično obarvana oddaja prinaša novice s srečanja v Beogradu, kjer so tudi televizijsko oddajo Kaj govoriš predstavili kot primer dobre prakse. Odpravili se bomo še na odprtje razstave Ciganjica mladega romskega umetnika Marcela Baranje ter obiskali eno od naselij, kjer vsako leto že pred adventom zažarijo praznične lučke.
Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni. S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva. Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen. Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).
Društvo poslancev 90 pripravlja slovesnost ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Zbrane bodo nagovorili predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije g. Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle. Za kulturni program bo poskrbel parlamentarni Dixie band.
Praznični december je v Kanalski dolini, na skrajnem severu Furlanije Julijske krajine, povezan tudi z ohranjanjem običajev. Otroci s strahospoštovanjem pričakujejo predvsem prvega od treh dobrih mož, Sv. Miklavža. Že pred časom sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, podprla projekt gradnje Vzročne hiše. Gradnja je v polnem zamahu. Upajo, da bo dokončana leta 2023, ko naj bi jo slovesno predali namenu. Urad vlade RS pa je tudi letos razpisal nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge, ki raziskujejo slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Vas Prezid v Gorskem Kotarju pa je že dolgo stičišče tam živečih Slovencev. Slovenski Generalni konzulat v Monoštru je sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravil pravljični večer "Obujamo dediščino".
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Skupaj bomo s Slovenci v Prezidu v Gorskem kotarju. Z nami bo učiteljica slovenskega pouka in predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti. Spoznali bomo tamkajšnje slovensko društvo.
V zadnji decembrski oddaji gostimo Mašo Salopek, najboljšo slaščičarko na svetu, sicer tudi magistrico hrvaškega jezika in književnosti ter bibliotekarstva. Kakšno sladico priporoča pred božičnimi in novoletnimi prazniki? V osvajanje sveta s fotografijo je iz Splita pred več kot 50 leti krenil Jadran Lazić. Robert De Niro, Bianca Jagger, David Bowie – skorajda ni zvezde, ki je prvi jugoslovanski paparac ne bi ujel v svoj objektiv. Film o Tomi Zdravkoviću podira vse rekorde: v regiji ga je v nekaj mesecih videlo več kot milijon gledalcev. Boemskega kavarniškega pevca je odigral Milan Marić, ki blesti tudi v koprodukcijski predstavi To noč sem jo videl v SNG Maribor. Prisluhnete lahko tudi pesmim Tome Zdravkovića, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja dva albuma posnel za Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana.
Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).
Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.
Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.
Neveljaven email naslov