Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podplačane, ponižane in prodane. Tako so na svoj položaj na protestnem shodu opozorile sobarice in čistilke v Hotelih Bernardin, ki so jih prezaposlili k zunanjemu izvajalcu Aktiva čiščenje. Družba Sava Turizem po vzoru poslovnih modelov svetovnih hotelskih verig za različne vrste dela, tudi za čiščenje, zadnjih 10 let uporablja sistem zunanjega najema storitev, tako imenovani outsourcing. A ta prinaša še nižje plačilo, še manj pravic in še več dela, opozarjajo zagovorniki delavskih pravic. Kaja Kokot Žanič.
Ko se močno stresejo tla, kot se je zgodilo v Turčiji in Siriji, pa pred tem na Hrvaškem, se tudi v Sloveniji zbudi strah, še posebej pri tistih, ki živijo v starih stavbah, kjer je potresna varnost izjemno nizka. Kako potresno nevarna je Slovenija in katera območja so najbolj ogrožena? Hitro oceno, kako potresno varna je vaša stavba, sicer lahko opravite z aplikacijo POTROG, ki pa ne more nadomestiti temeljite strokovne ocene. Ena izmed rešitev bi bila potresna izkaznica. Zakaj je kljub opozorilom stroke še ni, je ugotavljala Jasna Krljić Vreg.
Kaj je narobe v Sloveniji, da so se v zadnjih sedmih letih zgodile kar štiri velike gospodarske nesreče s katastrofalnimi posledicami za okolje in smrtnimi žrtvami? Požar v Fragmatu v Podskrajniku in Kemisu na Vrhniki, eksplozija v kočevskem Melaminu in vrhniškem Hamexu. Kdo je odgovoren za to in kakšen je sploh nadzor? Očitno slab, saj inšpektorji podjetij, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi, sploh ne obiščejo, če ni prijave o nepravilnostih. Barbara Renčof je pod drobnogled vzela najhujšo industrijsko nesrečo - zgodila se je 12. maja v Melaminu, umrlo je sedem delavcev.
Pa smo tudi v Sloveniji dobili knjigo o legendarni italijanski čezoceanski ladji Rex, ki so jo zavezniške sile potopile v koprskem zalivu. Gre za izjemno delo, v katerem so zbrani strokovni, novinarski in poljudni prispevki o tej veličastni ladji, ki še vedno zbuja zanimanje domačih in tujih radovednežev in raziskovalcev. Knjiga Rex, mit iz plitvine podrobno predstavlja usodo luksuzne ladje, ki je svojo bleščečo pot precej neslavno končala v naših vodah, kjer je v 50-ih letih postala največji rudnik železa v Jugoslaviji. Novinarka Anka Pirš.
Zadnji dan februarja zaznamujemo svetovni dan redkih bolezni. Znanih je več kot sedem tisoč zelo različnih bolezni, v Sloveniji je okoli 120 tisoč takih bolnikov. Nekatere bolezni so tako redke, da obstaja le po en bolnik z diagnozo. Zaradi svoje redkosti so v javnosti in celo pri posameznih zdravnikih neznane, kar še bolj oteži življenje bolnikov. O tem, kako je živeti z eno od redkih bolezni, se je z bolnico s Sindromom Sturge-Weber, Ano Gaković, pogovarjala Aleksandra Dežman.
Alenka Čurin Janžekovič, ki že nekaj let trpi zaradi neozdravljive bolezni in hudih bolečin, v začetku marca odhaja v Švico, kjer želi skleniti svojo življenjsko pot. Njena zgodba je odprla številna vprašanja o uzakonitvi pomoči pri samousmrtitvi oziroma pri evtanaziji. Sama poudarja, da bi si želela umreti v Sloveniji, a te možnosti nima. Domači strokovnjaki opozarjajo, da bi morali najprej urediti področji dolgotrajne in paliativne oskrbe. Kaja Kokot Žanič.
Najstniki fizično napadli 13-letnika, napad posneli in ga objavili na spletnih omrežjih. Osnovnošolec s kladivom udaril sošolca, šestošolec v šolo prišel z nožem. To je le nekaj primerov medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah, vzrok za nasilen odziv mladostnika je lahko nasilje doma, v šoli ali na družbenih omrežjih, tako je nasilnež pogosto hkrati tudi žrtev. Število primerov medvrstniškega nasilja sicer po koncu epidemije covida 19 narašča. Jasna Krljić Vreg.
Žrtev spletk 60-letne pravnice Irene Aš Gradecki je med drugim 91-letna Jožefa Curk iz Solkana. Naivno je zaupala Novomeščanki in po 40-letnem delu v Kanadi ostala brez vseh prihrankov in skoraj brez domače hiše. Pravnica je izigrala tudi prijatelje v Novem mestu - prodala jim je stanovanje, a so ostali brez stanovanja in brez denarja. Tožbe v obeh primerih so na sodiščih. Novomeški policisti so Ireno Aš Gradecki preiskovali tudi zaradi suma kraje. Podrobnosti razkriva Mojca Dumančič.
Prejšnji teden je Planinska zveza podelila priznanja za največje dosežke v alpinizmu pri nas. Priznanje za življenjsko delo so dobili Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Janez Dovžan, znani kot Mojstranške veverice. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so soustvarili eno od najpomembnejših obdobij slovenskega alpinizma. Najprej v domačih stenah, potem pa so v Dolomitih, Centralnih Alpah in Himalaji opravili vrsto zahtevnih vzponov. Pomagali so razvijati tudi Gorsko reševalno službo. V Mojstrani je z njimi dan preživel Luka Svetina.
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 628 tisoč ljudi, kar tretjina med njimi živi pod pragom revščine. Kronično bolna pokojninska blagajna, slabi pogoji upokojevanja, pogoste gospodarske krize in zadnja pandemija so naredili svoje. Zato ni nič čudnega, da mnogi med njimi ne živijo, temveč le še životarijo in se odločajo, ali bodo plačali položnico ali kupili hrano. Nove pokojninske reforme, ki obljublja dostojnejše življenje, pa mnogi ne bodo dočakali. Jasna Krljić Vreg.
Ovaduštvo ali aktivno državljanstvo? Mnenja glede akcije mladinske organizacije Brez izgovora, s katero vabi mladoletnike, da bi skupaj s tržnimi inšpektorji preverjali, ali trgovke ob prodaji alkohola in tobačnih izdelkov res zahtevajo osebni dokument, so deljena. Ali cilj, to je zmanjšanje uporabe alkohola in tobaka med mladimi, res opravičuje sredstva? Alkohol in tobak sta nedvomno škodljivi opojni sredstvi, med mladimi še vedno nevarno razširjeni. Toda kakšen je pravi način ozaveščanja in preventive? Anka Pirš.
Apokalipsa - tako razmere v delu Turčije, ki ga je najhuje prizadel potres, opisujejo slovenski vodniki reševalnih psov. Na prizadetih območjih je bila prejšnji teden 11-članska slovenska skupina s sedmimi reševalnimi psi. Tri dni so skoraj brez prestanka preiskovali ruševine, tudi med popotresnimi sunki. Aleksandra Dežman se je z njimi med drugim pogovarjala o tem, kako sprejeti srečanje s smrtjo in dejstvo, da številnim ne moreš pomagati. In zakaj bi Slovenija potrebovala poligon za trening reševanja izpod ruševin.
Pred dnevi je tik pred svojim 88. rojstnim dnevom umrl legendarni hrvaški nogometni trener Miroslav Ćiro Blažević. Leta 1998 je hrvaško reprezentanco na svetovnem prvenstvu popeljal do tretjega mesta. Vodil je skoraj 30 klubov in reprezentanc, tudi slovensko Muro. Leta 2003 so ga navijači sprejeli z velikimi pričakovanji, a se je po le treh mesecih zaradi slabih rezultatov poslovil. Po nekaj dneh pa se je vrnil v Mursko Soboto in novinarju Bojanu Pečku povedal marsikaj zanimivega.
23-letni Rok Seidl iz Griž pri Žalcu je pred šestimi leti doživel hudo prometno nesrečo in postal tetraplegik. Zaradi ovirane mobilnosti je odvisen od kombiniranega vozila, ki pa je staro in dotrajano, kmalu ne bo več vozno. Za nakup novega vozila, prilagojenega invalidom, bi potrebovali okrog 30 tisoč evrov, kar pa si z mamo ne moreta privoščiti, zato prosita za pomoč. Obiskala ju je Erna Petrač Barborič.
Zasvojenost z novimi tehnologijami postaja izjemno velik problem. Vse več mladih je tako odvisnih, da ne zmorejo več niti osnovnih stvari, kot so higiena, komunikacija, šola. Postajajo depresivni, razdražljivi, neambiciozni, samomorilni in nasilni. Zaradi želje po všečkih tudi umirajo, ko se fotografirajo na avtocesti, na železniških tirih, na prepadnih robovih gore. Strokovnjaki opozarjajo, kako nevaren vpliv ima pretirana uporaba pametnih telefonov na otroške možgane. A kako nevarnosti spleta sploh omejiti? Helena Ponudič.
Podelitev Prešernovih nagrad letos spet razburja. Samo podelitev sta tokrat zasenčila dva dogodka. Prvi je bil nastop pesnice Svetlane Makarovič po koncu proslave, saj je zaprosila za izročitev nagrade, ki jo je leta 2000 zavrnila. Drugi pa je bil poziv, naj pater Marko Ivan Rupnik zaradi obtožb o zlorabah redovnic nagrado vrne. Zakaj proslavo ob kulturnem prazniku tolikokrat spremljajo incidenti, škandali, protestne akcije, celo cenzura? In zakaj so odzivi javnosti, kulturnikov in politike vedno tako burni? Meta Gantar.
Objavljamo pretresljivo izpoved Katje Pančur, ki je bila v najstniških letih žrtev spolne zlorabe znanega vodje duhovne skupnosti. Zakaj se dogaja toliko zlorab v verskih in duhovnih skupnostih in kako to, da njihovi pripadniki zaradi slepega zaupanja ne prepoznajo zlorab? Ali okolica res nič ne opazi? Raziskave kažejo, da je vsaka peta oseba žrtev spolne zlorabe, kar pomeni, da ima vsak v svoji bližini vsaj enega človeka, ki živi s posledicami tovrstnega nasilja. Anka Pirš.
Neveljaven email naslov