Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ciril Horjak, alias Dr. Horowitz veliko pove tudi brez besed. Je mojster podob, slik, stripov, karikatur. Njegov kritični in duhovit pogled na tiste, ki se trudijo z besedami, kako, da nam bodo olajšali iskanje sreče, me vedno navduši. Ko se njegova roka dotakne ideje, ali obratno, ko njegova misel steče skozi tuš, pero ali čopiče, je svet že precej drugačen. Njegove stripe objavijo Srbski Striper, Francoski Le Martien, Portugalski Quadrado in Nemški Shtumm. Originalne stripovske table z njegovimi stripi s Stripburgerjevo razstavo obkrožijo celo Evropo. Za satirične ilustracije našega življenja je med številnimi nagradami prejel tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije. Dela tudi z ranljivimi skupinami , mladostniki z avtizmom in jih spodbuja pri razvijanju ustvarjalnosti in razumevanju okolja.
Dr. Jože Dežman je eden najbolj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev, ki pri svojem delu suvereno vključuje tudi druge znanstvene panoge, kot so filozofija, teologija, arheologija... Hkrati pa je zanimiv z vidika osebnega razvoja in dozorevanja od življenjskih stranpoti do visoke stopnje profesionalne in etične drže. V zadnjem obdobju se je posebej izpostavil kot predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki je odločno posegla v najbolj boleč in s strani nosilcev komunističnega režima tudi najbolj prikrit korpus slovenske zgodovine. Kot nečak narodnega heroja Tončka Dežmana, ki mu je bilo v mladosti marsikaj dovoljeno, je imel vpogled v delovanje zgodovinarjev pod partijskim vplivom, kjer je bila poglavitna zgodba vedno prilagojena potrebam ideologije. Dežman sej je zgodovinskim mitom že zelo zgodaj začel upirati, v zadnjem obdobju pa, kot pravi, razkriva tiste najbolj trdovratne mite in tabuje bivšega režima. Med drugim tudi to, da se večina Slovencev med drugo svetovno...
Gostja intervjuja bo pisateljica, Widad Tamimi.Rodila se je v Milanu, zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani. Pred kratkim je izšel njen drugi roman, Vrtnice vetra – delo, posvečeno zanimivi, judovski in palestinski zgodovini njene družine. Mama je izhajala iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno pobegnili v Združene države, pisateljičin oče pa je Palestinec iz Hebrona, njegova družina je izgubila vse ob izraelski zasedbi Zahodnega brega. Voditeljica Ksenija Horvat.
Profesionalna kariera tokratnega gosta Intervjuja, Ivana Simiča je razgibana in nenavadna. Najprej je želele postati vojaški pilot in je tudi končal vojaško gimnazijo v Mostarju, jo tudi končal, čeprav si je že med šolanjem premislil. Poleg prava je nato istočasno študiral tudi šport, se za kratek čas zaposlil kot kriminalist, kasneje pa se posvetil davkom. Za davke pravi, da so najbolj zanimiva stvar na svetu in da bi o njih morali začeti poučevati že otroke v vrtcu. Kot direktor Davčne uprave je ukinil dohodninske napovedi in vpeljal informativne izračune. Nenavadno je, da je čez par let postal tudi direktor davčne uprave v Srbiji. Nogometni navdušenci ga poznajo kot nekdanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije – to je bilo v času, ko se je slovenska reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo. Za tokratno prvenstvo pa pravi, da bi bila tam zagotovo tudi slovenska reprezentanca, če bi bil sam predsednik Nogometne zveze, kot je znano, je od kandidature v sklepni fazi odstopil. Odstopi s pomembnih funkcij so nasploh stalnica v njegovi karieri. Simič v pogovoru pravi, da se drži svojih principov in da na kompromise ne pristaja. Izdaja revijo denar, vodi Davčno-izobraževalni inštitut, s kritičnimi teksti pa se loteva politike in aktualnih dogodkov nasploh. Razkrije tudi vladajočo koalicijo, ki bi bila po njegovem najbolj učinkovita in za Slovenijo najbolj koristna. Voditeljica Lidija Hren.
Koliko se spremeni ali dopolni podoba o človeku, o njegovem razmišljanju in snovanju, če vtaknemo nos v njegova osebna pisma? Za Ivanom Cankarjem, ki ga bomo nocoj spoznavali preko njegovih pisem, je ostalo nenavadno veliko pisem; preko njih ga spoznamo kot iznajdljivega, kritičnega, kot izjemnega opazovalca, zvemo pa tudi, da je bil osamljen, jezen, zadolžen, kar nekajkrat zaljubljen in nadvse iskriv. Boem! Odlomke iz pisem bo interpretiral Ivan Lotrič, vodja Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani mag. Marijan Rupert pa jih bo na kratko komentiral.
David Tasić, akter»T« v aferi JBTZ, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno od vodilnih peres jugoslovanskega alternativnega žurnalizma in nagrajeni mlad novinar. 9 let je bil tudi urednik notranjepolitične redakcije takratnega tednika Mladina. Bil je med prvimi novinarji v Jugoslaviji, ki si je upal kritizirati Slobodana Miloševića takrat, ko niti vodilno slovensko časopisje tega ni počelo. Pozneje je novinarstvo opustil in ustanovil založbo Karantanija - eno prvih neodvisnih založb, ki deluje še danes. Leta 1988, je ob razkritju dokumenta jugoslovanske armade, ki je napovedoval represijo v Sloveniji za Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem pristal v vojaškem zaporu. Sledila je ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic in demonstracije na Roški, kar je pomenilo, da je prvič po desetletjih diktature popustil strah in so si ljudje upali na ulice. To je pomenilo tudi začetek konca komunističnega režima in uvod v demokracijo in slovensko osamosvojitev. A 30 let pozneje
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelja: Jože Možina, Edvard Žitnik.
Gost Jožeta Možine v nedeljskem intervjuju bo priznan čebelar, fotograf, domoljub in svetovljan Franc Šivic, izhodišče za njun pogovor pa bodo čebele, kot sopotnice in vzornice človeka – zlasti slovenskega. Franc Šivic, ki je tudi odličen fotograf s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, nam bo predstavil svet čebel, ki so simbol blagostanja tudi nositeljice nauka – da gre pot do medu preko trdega dela. Šivic, ki govori več tujih jezikov, s fotografijami in strokovni članki velikokrat gostuje v uglednih tujih revijah in je med najbolj zaslužnimi, da se ugled Slovenije, kot dežele čebelarjev v svetu krepi. Prav 20. maj, rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu, je letos prvič svetovni dan čebel. Janšo je takrat na Dunaj povabila cesarica Marija Terezija, na Slovenskem pa je umno čebelarjenje širil predvsem duhovnik Peter Pavel Glavar. Franc Šivic je tudi začetnik čebelarskega turizma v Sloveniji, k njemu prihajajo skupine iz cele Evrope. Prav tako pa je aktiven na področju apiterapije in je med najboljšimi poznavalci zdravilnih učinkov čebel in čebeljih proizvodov. Čebele za katere se le v slovenščini uporablja izraz, da umrejo in ne poginejo, so za Šivica način življenja. Čebelarji so prav zaradi čebel manj izpostavljeni številnim boleznim in tudi duševno zdravi ljudje. Šivic čebele občuduje zaradi marljivosti, organiziranosti in čistoče. Zanj pa so tudi vzor navezanosti na svoj dom oz. panj, saj ga brezkompromisno branijo pred vsiljivci. V oddaji bodo prikazane nekatere najbolj zanimive fotografije iz čebeljega sveta, posebej našo avtohtono vrsto čebel – kranjsko sivko, ki je zaradi pridnosti in mirnosti druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Zaradi čebeljega zajedavca – varoje – se je čebelarjenje v zadnjih 40 letih v Evropi bistveno spremenilo, divjih čebel, ki bi med hranile v gozdnih duplinah ni več, pač pa je Franc Šivic, lovu na divji med prisostvoval na Madagaskarju in o tem pripravil foto reportažo…
Profesorica zgodovine Marta Verginella bo spregovorila o poteku raziskovalnega projekta, za katerega je prejela prestižno nagrado Evropskega raziskovalnega sklada; o tem, zakaj je vse prepogosto zgodovina še vedno predvsem zgodovina Slovencev, Slovenke pa pozablja; o prvem ženskem časopisu, ki je konec 19. stoletja začel izhajati v Trstu in o možnostih raziskovalnega dela v Sloveniji in v tujini. S profesorico Verginella se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Boštjan Vasle je že dobro desetletje na čelu Urada za makroekonomske analize in razvoj, trenutno je vršilec dolžnosti. V tokratnem pogovoru odstira tudi tista dogajanja, ki jih javnost ne pozna – kako poteka zbiranje podatkov, njihovo selekcioniranje, analiziranje, preden Urad sporoči, recimo, napoved gospodarske rasti. Ta je pomembna in je temelj načrtovanja mnogih vladnih dokumentov, načrtovanja v podjetjih, prav tako pa so napovedi pomembne za splošno javnost. Napake, ki se pri tem občasno zgodijo, na Uradu vedno analizirajo, posebno pozornost, izračune in napovedi pa v zadnjih letih namenjajo staranju prebivalstva. Vasle pravi, da je to eden najtežjih problemov, s katerim se bo morala spopasti Slovenija. Voditeljica Lidija Hren.
Eden najbolj prodornih komentatorjev na socialnih omrežjih, ki nastopa pod imenom @Libertarec je v pogovoru z Jožetom Možino razklenil nekatere najbolj žgoče teme slovenske stvarnosti, od obstoja globoke države, ki duši razvoj, do poglavitnih slovenskih medijev, ki so po njegovem del istega problema. Levo medijsko monopolizacijo po njegovem v zadnjem času načenjajo socialna omrežja, ki dejansko odražajo pluralno sestavo slovenske družbe. Štih meni, da se je slovenska družba usodno radikalizirala in se razklala po političnem procesu proti Janezu Janši, ko je globoka država s pomočjo pravosodja odstranila poglavitnega političnega tekmeca in ga strpala v zapor. To je bil zanj usoden udarec v slovensko demokracijo – sprožil je nezaupanje v pravno državo, ki ga bo težko povrniti. Po drugi strani pa se pravosodje in najvplivnejši mediji po Štihu povsem drugače obnašajo do političnih akterjev leve opcije in kot primer navede Zorana Jankovića, ko je sodišče celo uničilo obremenilne dokaze proti njemu. Tak princip delovanja pravosodja s tako očitnimi dvojnimi merili je za Štiha eden poglavitnih problemov nedelujoče slovenske demokracije, ki skuša prestrašiti in izločati zlasti tiste politike, ki bi lahko ogrozili privilegije nomenklature. Ta je prisesana na državna podjetja in ustanove in zato ne dovoli njihove privatizacije. Štih zato vidi Slovenijo kot izrazito socialistično državo, ki bo, če bo tako stanje ostalo, še naprej izgubljala nekoč veliko prednost pred vzhodnoevropskimi državami. Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«. Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih. Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo. Voditelj: dr. Jože Možina
Gostja oddaje Intervju je dolgoletna novinarka, dopisnica in urednica, zdaj varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, Ilinka Todorovski. Z njo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janez Šušteršič je v širši javnosti najbolj znan kot nekdanji finančni minister, kot tisti minister, ki je v času vrhunca finančne krize trasiral ustanovitev DUTB oz. slabe banke, SDH in varčevalnega zakona ZUJF. Najbrž pa bo bo še dolgo edini minister, ki je, po nenadnem padcu janševe vlade, funkcije ministra odšel na Zavod za zaposlovanje. Danes se ukvarja predvsem s svetovanjem različnim vladam v tujini, v Celju tudi predava študentom. Pravi, da ga politika nič več ne mika, izkušnjo s propadlo stranko Državljanska lista, v kateri je bil podpredsednik, pa opisuje brez dlake na jeziku. Prav tako brez vsakršnih zadreg govori o Novi ljubljanski banki in vplivnem omrežju, ki se je oblikovalo že daleč v zgodovini, se po sanaciji bank nekoliko zmanjšalo, a še vedno obstaja. Predvsem pa je pomembna njegova ocena, da bi NLB pred leti morali poslati v stečaj. Voditeljica Lidija Hren.
Gost intervjuja na velikonočno nedeljo dr. Viljem Lovše je jezuitski duhovnik s širokim razgledom, ki se je v tujini specializiral za področje moške duhovnosti zato bo pomemben poudarek pogovora posvečen prav predstavitvi razmišljanja in metod za okrepitev možatosti današnjih moških. Uvodoma bo z voditeljem Jožetom Možino ovrednotil velikonočno sporočilo kot izhodišče za njegov življenjski smisel. Jezusov zgled, da je moč premagati smrt, mu pomeni največje upanje za posmrtno življenje. Kot duhovnik se zaveda, da so v sedanjem času bolj kot pridiganje pomembni zgledi in osebne izkušnje. V Rimu in predvsem v Madridu, kjer je doktoriral, se je dr. Lovše specializiral za področje moške duhovnosti. S sodelavci je oblikoval skupine po celi Sloveniji, 14. aprila pa bo v Ljubljani prvo vseslovensko srečanje za moške. To je odgovor na stisko in izzive, ki tarejo sodobne moške. Na eni strani jim okolje očita odsotnost in trdost, po drugi strani pa preveva družbo kronično pomanjkanje možatih moških, kar pogrešajo tudi ženske. Delo v skupinah za moške temelji na izmenjavi osebnih izkušenj brez vrednotenj in konfrontacij. Zlasti možje, obogateni s tako izkušnjo, pove dr. Lovše lažje razumejo ženske in žene, kar je eden najbolj dobrodošlih rezultatov moškega druženja in t. i. odmikov za moške. Dr. Lovše pojasni, da se učijo oblikovati notranjo moč v človeku. Tako, ki ne temelji na pomembni poziciji ali denarju pač pa notranji uravnoteženosti. Do te lahko pride, če si tudi moški, poudarja p. Vilijem, prizna svojo šibkost, omejenost in strahove. Poglavitna ovira na poti dozorevanje ja lasten ego, ki ga sprva razumemo kot konstitucijo v resnici pa lahko usodno degradira človeka, ki stopa v odnos z drugimi, zlasti v družini. Dr. Lovše pojasni tudi lastne stiske in depresije in s tem nakaže, da preizkušnje dosežejo vsakega od nas, niso nič izjemnega pač pa normalen del življenja. Celo nasprotno, prav življenjski udarci, preizkušnje pogosto vzpostavijo tisto modrost, ki krasi zrelega moža.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Neveljaven email naslov