Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina.
Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat.
Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore.
Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat.
V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti.
V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ovčerejec, okoljski aktivist Uroš Macerl, prejemnik Goldmanove okoljske nagrade za Evropo. Kako zmagati v spopadu z veliko korporacijo? Kako ozavestiti lokalno skupnost o pomenu čistega okolja? Kako si izboriti pravico do življenja v zdravem okolju? Kako pomembno je timsko delo? Kako v boju za resnico premagati korporativni PR? Kako ne zgubiti upanja tudi kadar si sam proti vsem? Z Urošem Macerlom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo naš gost hrvaški novinar in urednik Ivica Đikić. Pisal je za Slobodnu Dalmaciju, za znamenti Feral Tribune, zdaj za glasilo srbske manjšine na Hrvaškem – novosti. Je avtor več odmevnih romanov, med drugm dokumentarnega romana Beara, to je pripoved o človeku, ki je izpeljal pokol 8000 muslimanov v Srebrenici. Ivica Đikić je tudi scenarist pri enem najbolj uspešnih medijskih projektov naše regije - nadaljevanke Časnik, ki jo ob nedeljah spremljamo tudi na naši televiziji. Voditeljica Ksenija Horvat.
Tokrat smo v goste povabili za mnoge najeminentnejšega slovenskega pišočega novinarja in komentatorja Dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru z Jožetom Možino sta se dotaknila stanja v slovenskem novinarstvu, pri čemer je Nežmah, kot pisec knjige o tej tematiki, ocenil, da je najnižjo stopnjo doseglo v času, ko je novinar kot družbenopolitični delavec pisal po nareku komunistične partije. Kot sopotnik slovenske pomladi je obudil spomin na zanimive prigode s plakatno afero, sploh pa t. i. »Dolančevo odštevanko«. Nežmah je namreč v Mladini uvedel rubriko, kjer so odštevali čas do upokojitve takrat še izredno vplivnega partijskega politika Staneta Dolanca. Z njim je dvakrat tudi delal intervju, prvega pa je avtoriziral Milan Kučan, kar je za Nežmaha pomenilo, da v komunističnem vrhu prihaja do menjav. Leta 1987 je Nežmah odšel na študij lingvistike na Švedskem , še vedno pa predava tako na Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za medije. V nadaljevanju pogovora je intervjuvanec ocenil delovanje bivše države in vzroke za njen propad. V slovenskem političnem in medijskem prostoru pogreša držo pozitivne kritike, ki jo slikovito ponazori na primerih iz Francije po drugi svetovni vojni, ko so tudi nasprotnikom priznavali tisto kar je bilo dobro, pri nas pa se v politiki in medijih še vzdržujejo radikalne delitve in izključevanja, ki so se uveljavila med drugo svetovno vojno in po njej. Kot nevzdržen politični projekt, naravnan proti okolju in zdravi pameti je Nežmah ob koncu izpostavil gradnjo lakirnice na rodovitni zemlji v Hočah. Z obžalovanjem ocenjuje, da je drža večine slovenskih medijev ob tem vprašanju podporna apetitom multinacionalke in vlade, namesto da bi bila kritična.
Tokrat bo naša gostja sociologinja, dolgoletna profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pionirka slovenskega feminizma, doktorica Maca Jogan. Kako poteka diskriminacija žensk v sodobni družbi? Kam se je izgubilo načelo enakosti? Kaj za ženske pomeni vrnitev k tradicionalnim vrednotam? Zakaj nobena pravica ni dana za vselej? Voditeljica Ksenija Horvat.
V pogovoru z direktorico Študijskega centra za narodno spravo, slovensko zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, se bomo dotaknili izvora njene družine iz Vipavske doline ter usode starega očeta zdravnika, ki postal žrtev revolucionarnega nasilja po vojni. Valičeva bo predstavila svojo znanstveno pot, zanimivo raziskavo o slovensko norveških vplivih in izpostavila kako vrednotenje domoljubne komponente na Norveškem pozitivno vpliva na sožitje v njihovi državi. Podobno priložnost imamo tudi Slovenci, ki smo z enotno voljo ljudi dobili svojo državo leta 1991 izpostavlja Valičeva, ki je je v svoji doktorski disertaciji dokazala, da je bilo ključno gibanje, ki je omogočilo slovensko samostojnost Demos, demokratična opozicija. Znotraj Demosa je bil gonilna sila disident dr. Jože Pučnik, ki je delal za samostojno Slovenijo že v času, ko so vodilne komunistične strukture še vztrajale na prihodnosti v razpadajoči Jugoslaviji. Zanimivo ob tem je, da je njeno tezo o odločilni vlogi Demosa doktorska komisija na FDV pod vodstvo dr. Igorja Lukšiča zavrnila tako, da je morala doktorski študij zaključiti v Mariboru. Prav nekritično vrednotenje komunističnega režima in nekdanje države sta ena od iztočnic pogovora v katerem sogovornica pojasni, da so pomemben razlog tega tudi privilegiji, ki so jih bili v bivšem sistemu deležni mnogi, predvsem predstavniki nomenklature. Valič Zverova izpostavlja svojo izkušnjo poučevanja zgodovine, ki pred letom 1990 ni bila svobodna, še danes pa pogreša ustrezno prisotnost najsvetlejših zgodovinskih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja v učnih načrtih slovenskih šol. Kot vodja Študijskega centra za narodno spravo sogovornica izpostavi široko paleto dejavnosti te ustanove na domačem in mednarodnem področju, kjer sodelujejo tudi v Platformi evropskega spomina in vesti. Sogovornica utemelji potrebo po soočenju z zgodovinskim travmami kot nujo za sožitje med državljani in predpogoj za spravo. Pri slednjem nam predstavi švicarski model, ki v procesu sprave predvideva pravico vedeti, pravico do poprave krivic, pravico do zakonitosti in zagotovilo neponavljanja. V predstavitvenem prispevku in tudi med pogovorom bo govora o zaporniških celicah iz obdobja delovanja Udbe, ki so jih pred nekaj leti našli v kletnih prostorih na Beethovnovi ulici v Ljubljani, sedaj pa so v oskrbi Študijskega centra, ki namerava tam pripraviti Muzej totalitarizma, kot ga imajo številne prestolnice v Evropi.
Tokrat bo naš gost pesnik, pisatelj, in urednik, Aleš Šteger – eden najbolj prevajanih slovenskih literatov, človek, ki je v Slovenijo pripeljal številna, največja imena svetovne književnosti in ki ima izdelan pogled na Evropo, njene meje in na umeščanje Slovenije v svetovno kulturo. Voditeljica Ksenija Horvat Petrovčič.
Leta 1936 v Tržiču rojeni Ernest Petrič sodi med najbolj ugledne slovenske pravnike in diplomate. V intervjuju nam oriše svoje spomine na otroštvo, spomni se tudi prihoda Nemcev, pa umik beguncev čez Ljubelj maja 1941. Po diplomi in doktoratu na Pravni fakulteti je postal predavatelj na FSPN, pozneje, v letih 1967 – 1972 pa je deloval v reformni vladi Staneta Kavčiča, ki si je kljub komunistični dobi prizadevala za uvajanje elementov tržnega gospodarstva in slovenskih interesov. Petrič nam oriše pozitivno energijo, ki prevevala takratno Kavčičevo ekipi a hkrati nezaupanje, saj je trda linija režima lomila in na koncu zlomila Kavčičeva prizadevanja. dr. Petrič se je vrnil na FSPN, kjer je prišel pod drobnogled UDBE, ki mu je prisluškovala in preverjala njegovo pošto, glavni očitek pa je bil, da je buržoazno in prozahodno usmerjen. Kot pove v pogovoru mu je bilo v tistem času jasno, da bo socialistični eksperiment propadel in da enopartijski sistem nima prihodnosti. V osemdesetih je postal jugoslovanski veleposlanik v Indiji ter se vključil v demokratični tok, ki naposled privedel do slovenske samostojnosti. Bil je na slovesni razglasitvi 26. junija 1991 ter jeseni postal prvi veleposlanik Slovenije v ZDA, ki, kot pravi ni nasprotovala naši osamosvojitvi. V druge delu pogovora se je Petrič dotaknil aktualnih zadev, komentiral je t.i. spontane proteste, ko so zaradi njegovega dela na Ustavnem sodišču visele njegove slike z napisi »Gotov je!«. Oriše ostro medijsko in politično kampanjo ob aferi Patria v kateri se ni moč otresti vtisov o elementih montiranega procesa s strani dela pravosodja. Petrič pojasni, da je Ustavno sodišče, kljub nekaterim nepravočasnim odločitvam pod vtisom javnega mnenja vendarle zagotovilo pravično rešitev. Motiv afere je bila politična likvidaciji Janeza Janše, ker predstavlja močno konkurenco kontinuiteti slovenske levice na oblasti. Petrič si želi razmer, ko bo izmenjava oblasti med levo in desno nekaj povsem normalnega, kot se spodobi za demokracijo. Ob svojih 80 letih in mednarodnih izkušnjah ter 25 letnem bivanju v tujini zaskrbljeno ugotavlja da nikjer ni zasledil toliko sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih kot ravno v Sloveniji. Ob koncu ugotavlja, da obstanek slovenske države ni samoumeven in apelira na slovensko politično elito, zlasti vladajočo, da se tega zaveda. Pogovor vodi Jože Možina.
Naš gost bo Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost, direktor UNMOVIC-ovega centra v Bagdadu od leta 2002 do 2003, torej tik pred usodnim ameriško-britanskim posredovanjem in nato dolga leta zaposlen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Zadnja leta ga poznamo kot strokovnjaka, ki ima svoje, argumentirano mnenje o poteh in stranpoteh slovenske energetike. Voditeljica Ksenija Horvat.
Gost tokratnega intervjuja bo dr. Vasko Simoniti, priznan slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo zato se bo pogovor dotaknil tudi stanja v slovenski kulturi in vrednotenja le te. Dr. Simoniti opaža širok razmah kulturnih aktivnosti vendar hkrati neselektivni pristop do tistega kar ima resnično umetniško in trajno vrednost. Gost je strokovnjak za zgodovino JV Evrope, zlasti obdobje od 16. do 18. stoletja, ko se je stopnjeval pritisk Otomanskega cesarstva iz Balkana proti slovenskim deželam. To obdobje je posebej zanimivo in pomembno zato, ker so turška osvajanja sprožila obsežne migracijske tokove tudi na slovensko ozemlje, ki je bilo obenem opustošeno v času turških vpadov. Dr. Simoniti bo komentiral to dogajanje tudi v luči sedanjih konfliktov v muslimanskem svetu, ki sprožajo begunsko in migrantsko krizo tudi v Evropi. Z gostom se bomo dotaknili tudi aktualnih vprašanj; posebej ostalin preteklega režima v načinu delovanja slovenske družbe in negativne kadrovske selekcije, ki je na številna vodilna mesta v državi naplavila nekompetentne kadre. Simonitija skrbi prihodnost Slovenije v luči obujanja totalitarnih vzorcev in pojavov paravojaškega organiziranja. Ocenjuje, da se v državi oži prostor demokracije in svobode izražanja obenem pa povečujejo grožnje in izločanje drugače mislečih. Posebej izpostavlja zlorabo pravosodnega sistema za politične obračune. Gost meni, da je nujna večja osebna angažiranost slovenskih intelektualcev za slovenske in evropske vrednote. Kot nujnost za obstanek in prihodnost Evrope pa vidi zaščito tistega kar je Evropo vzpostavilo. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo naš gost dr. Ivan Stopar, konservator, kastelolog in preučevalec vedut. Dr Stopar ima za seboj dolgo kariero v spomeniškovarstveni službi, javnost pa ga pozna predvsem po priljubljenih monografijah, kot sta Gradovi na slovenskem in Najlepši slovenski dvorci. Z njim se bomo pogovarjali o slovenskih izkušnjah z ohranjanjem kulturne dediščine.
Aktualni predsednik Svetovnega slovenskega kongresa nam bo v zelo dinamičnem pogovoru orisal svojo osupljivo karierno pot, ki ga je vodila iz skromne ljubljanske družine prek študija v ZDA in doktorata na Harvardu do enega vodilnih mest pri Svetovni banki v New Yorku, kjer je bil zaposlen 30 let. Dr. Pleskovič bo orisal težave, ko z ameriškim doktoratom zanj ni bilo mesta v Sloveniji ter njegovo vrnitev leta 1990 ko je kot svetovalec v Demosovi vladi ključno pripomogel k ekonomskem osamosvajanju Slovenije in uspešni uvedbi nove valute. Odkrito bo tudi odgovoril na vprašanje od okoliščinah in krivdi za uvedbo modela privatizacije slovenskega gospodarstva, ki je omogočil obsežen rop družbenega premoženja in tajkunizacijo. Spregovoril je tudi sporu okrog koncepta ameriškega svetovalca Sachsa in podpredsednika IS Mencingerja. Ravno ohranjanje slovenskih podjetij v domeni starih struktur in s tem povezan zaostanek pri prestrukturiranju bank so zanj razlogi, da je Slovenija že po letu 1992 skrenila z optimalne poti razvoja. Z besedami »Mi mi imamo take, ki lažejo, kradejo, ki delajo plagiate in so nesposobni…« je dr. Pleskovič izredno oster do aktualne vladajoče elite pri čemer slikovito ovrednoti zlorabe nekaterih ministrov pri t. i. dodatku na stalno pripravljenost. Pri tem ga skrbi še negativna kadrovska selekcija, kot najbolje izobraženi in najsposobnejši, pogosto ravno zaradi teh lastnosti ne dobijo zaposlitev, ki bi jih bila sicer vsaka razvita družba vesela. Boris Pleskovič ocenjuje, da je po svetu še krog pol milijona Slovencev oz. rojakov, ki se na tak ali drugačen način čutijo povezani z domovino, zato je Svetovni slovenskih kongres v preteklih letih organiziral izredno odmevne konference slovenskih strokovnjakov različnih panog, ki pa so s strani poglavitnih medijev pogosto prezrti. Komentiral je tudi izzid ameriških volitev in izpostavil, da so se volivci v pomembni meri odklonili od elitistične politike, ki je daleč od običajnih ljudi in ima težave s korupcijo. Septembra lani je v imenu SSK pisal Melaniji Tremp, sedaj pa meni, da bo njena vloga v Beli hiši za Slovenijo izredno pozitivna. Pogovor z dr. Pleskovičem bo vodil Jože Možina
Za Evropsko unijo bo letošnje leto prelomno. Britanija zapušča unijo, Nizozemsko, Francijo in Nemčijo čakajo volitve, kriza evra ni končana in z novim človekom v Beli hiši, se izrisuje tudi nova svetovna ureditev. Gost oddaje Intervju bo profesor sociologije in družbeno kritičen intelektualec, doktor Rudi Rizman. Voditeljica Ksenija Horvat.
Klemen Jaklič je z doktoratom na Univerzi Oxford in pozneje še doktoratom na Univerzi Harvard izredno prodoren slovenski pravnik na svetovni ravni. Kot predavatelj na Univerzi Harvard je Jaklič pridobil tudi nagrado za odličnost. V pogovoru bomo spoznali njegovo profesionalno pot, ki jo je začel z odličnimi študijskimi rezultati na ljubljanski pravni fakulteti ter nadaljeval na najbolj prestižnih univerzah po svetu. Jaklič je specializiran za ustavno pravo, kar je med slovenskimi pravnimi strokovnjaki redko, pri njegovi kandidaturi za člana slovenskega Ustavnega sodišča pa je dobil podporo uglednih profesorjev, ki so ga ocenili kot »pravnega akademika in misleca izjemnih sposobnosti«. Leta 2014, je kot sad njegovega raziskovalnega dela pri oxfordski univerzitetni založbi (Oxford University press) izšla njegova znanstvena monografija, ki jo je rektor evropske univerze v Firencah dr. Joseph Weiler označil za prvo konsistentno predstavitev celotne smeri evropskega ustavnega pluralizma. V pogovoru z Jožetom Možino je spregovoril tudi o očitkih na njegov račun zaradi nastopa pred sodiščem, ko je kritiziral primer Patria, odgovarjal pa bo tudi na vprašanje zakaj svojega znanja v večji meri ni ponudi tudi v slovenskem okolju. Jaklič ima že nekaj let zapored visoko javno in tudi strokovno podporo, saj je bil večkrat izbran za najvplivnejšega oz. najuglednejšega slovenskega pravnika. Poleg dela na akademski in raziskovalni ravni je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki socialno šibkim pomaga reševati zapletena pravna stanja, pri tem pa sodeluje tudi z Varuhinjo človekovih pravic.
Neveljaven email naslov