Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Spremljamo začetek festivala Druga godba s svetovno premiero projekta Kimma Pohjonena in Matsa Gustafssona, pa tudi začetek 22. Foruma Tomizza v Kopru, Trstu in Umagu. V Pokrajinskem muzeju Maribor smo bili na Mesecu mode, v Mestni Galeriji Nova Gorica pa na razstavi Klavdije Jeršinovec.
Nocoj v Kulturi tudi o praznovanju 20. obletnice ustanovitve galerije Fotografije v Ljubljani, ki jo bodo zaznamovali s skupinsko razstavo fotografov z naslovom Face to face. Tudi Slovensko narodno gledališče Nova Gorica letos praznuje dve pomembni obletnici: 30-letnico nove gledališke hiše in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Oba jubileja so počastili s slavnostnim Koncertom za rojstni dan v režiji Tereze Gregorič in z razstavo fotografij gledaliških uprizoritev. Razkrijemo vam tudi, kdo so dobitniki Valvasorjevih odličij.
Ob obletnici nakbe je v Ljubljani pod naslovom Svobodna Palestina potekala serija prireditev, med drugim je predaval sociolog Salim Tamari, ki živi vRamali. Z njim smo se pogovarjali o verskem slavju Nebi Rubin, zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta, nakbi ter o življenju na Zahodnem bregu in doživljanju genocida v Gazi. Ljubljano je na vabilo Aksiome obiskal umetniški kolektiv Total Refusal, ki kritično obravnava fenomen videoiger. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti močno prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo, saj je vrednost njenega trga presegla 230 milijard evrov. Pripravljamo intervju s člani kolektiva, ki nam bodo med drugim pojasnili, kako kapital usmerja produkcijo videoiger, kdo so največji uporabniki in zakaj v videoigrah ni prostora za družbeno kritiko. Mineva dvajset let, odkar sta na strehi Lutkovnega gledališča Ljubljana prvič skupaj nastopila priznana pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar. Spomine na ta nastop sta obudila s koncertom v Cankarjevem domu, tudi s premiero novega dela. Obiskali smo še razstavo Kolesa usod: zbirko koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Pivki. V ospredju so bogate zgodbe teh priljubljenih prevoznih sredstev, pa tudi zgodbe lastnikov. Vidimo lahko kolo, s katerim se je vozil član kolegija Varnostno-obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti, pa tudi vodilno kolo protivladnih protestov med letoma 2020 in 2022.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
V Cannesu se je v torek začel filmski festival in sinoči je bila premiera novega filma Francisa Forda Coppole Megalopolis, ki je doživel mešani odziv občinstva. Med 22 filmi glavnega tekmovalnega programa je veliko zvenečih imen, med njimi tri ženske, Wild Diamond francoske režiserke Agathe Riedinger, ki govori o obsedenosti z resničnostnimi šovi, pa je edini režijski prvenec. V Mariboru se je danes začel Trienale umetnost in okolje EKO 9, ki je tokrat umeščen v modernistično vilo v središču mesta, kjer je bil nekoč sanatorij. V Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji pa ta teden poteka Teden slovenskega nakita. Obiskali smo razstavo in eno od delavnic.
Vito Žuraj spada med najuspešnejše slovenske skladatelje, njegova dela naročajo in izvajajo najuglednejši ansambli, izvajalci sodobne glasbe, po svetu, kot so Newyorški filharmonični orkester, BBC-jev Škotski simfonični orkester, Ensemble Modern iz Frankfurta, ansambel Klangforum z Dunaja, Simfonični orkester Bavarskega radia, njegova skladba je med drugim zazvenela ob odprtju moderne Filharmonije na Labi v Hamburgu. 18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del. V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
Danes se je v Lutkovnem gledališču Ljubljana začel BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, ki mladim lutkarjem omogoča, da zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V Lutkovnem gledališču Maribor smo si ogledali predstavo Princesa na zrnu graha, ki je nastala v režiji Andreje Kovač, avtorica likovne podobe pa je Sabina Šinko. Več pa tudi o najnovejših knjigah, ki so izšle za otroke in mlade pri Mladinski knjigi.
V ljubljanski Kinoteki se danes začenja festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X. V ospredju bodo raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Za dva dneva bo prostore na Litostrojski cesti zavzel festival BIG arhitektura. Pripravili so mednarodno konferenco, sejem, okrogle mize in podelitev nagrad BIG SEE za najvidnejše dosežke. V Galeriji Bažato pa smo si gledali razstavo Roberta Lozarja.
V grškem gledališču v Sirakuzah na Siciliji se je s premierama Sofoklejeve tragedije Ajant in Evripidove tragedije Fedra začela nova sezona. 110 let rojstva literarnega ustvarjalca Vitomila Zupana so v Kopru in Piranu počastili z dvema dogodkoma. V SLG Celje pa je bila premiera gledališko-glasbenega ambientalnega omnibusa Matije Solceta 3JA.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili edinstveno modno razstavo oblikovalskega dua Viktor in Rolf v münchenskem muzeju Kunsthalle. S kuratorjem Thierryjem Maximom Loriotom smo se med drugim pogovarjali, na kakšen način v muzeje in galerije postaviti dela znamenitih modnih oblikovalcev. Ogledali smo si razstavo enega od najpomembnejših hrvaških striparjev, Danijela Žežlja. V Vodnikovi domačiji so na ogled originali iz risoromana Kot pes. Gre za fragmente kratkih zgodb Franza Kafke, ki jih je Žeželj s črno-belo tehniko spletel v dramatično pripoved o starajočem se umetniku. Obiskali pa smo še nastop bobnarja Omarja Hakima v Vidmu. Gre za glasbenika, ki je v svoji zavidljivi karieri nastopal s številnimi zvezdniki, med katerimi so bili tudi David Bowie, Miles Davis, Sting, Dire Straits in Foo Fighters.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev.
V galeriji ZDSLU smo si ogledali skupinsko razstavo mladih umetnic in umetnikov Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe, ki se sprašuje, kakšna je umetnost prihodnosti, v izolski Galeriji Insula pa smo bili na razstavi Homo sacer prekmurskega akademskega slikarja Igorja Banfija. Prebrali smo roman Ersija Sotiropoulosa Kaj je ostalo od noči, ki se navdihuje pri enem večjih modernih grških pesnikov, Kavafisu. Ob najnovejših vesteh, da je iranski režim hudo kaznoval enega vidnejših režiserjev Mohammada Rasoulofa, bo prihodnjih 14 dni na portalu RTV 365 izjemoma spet na voljo njegov film Zlo ne obstaja.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
V okviru cikla Noches de Tablao smo si ogledali projekt sodelovanja Grafenauer flamenko projekt v sodelovanju s Joséjem Montaño in Urško Centa. Poročamo z 10. jubilejnega filmskega festivala Student Cuts v Ljutomeru, pa tudi s Tedna italijanskega filma v ljubljanski Kinoteki. V Galeriji Lek smo si ogledali razstavo Grafike in kolaži Jožeta in Petra Ciuhe, opozorili bomo na 55-letnico Radia Študent, ne bomo pa pozabili niti na nocojšnjo oddajo Podoba podobe: Umetnost brez meja, v kateri bo Nataša Žunič ob 23.00 na Prvem programu predstavila umetnice in umetnike z izkušnjo migrantstva.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Neveljaven email naslov