Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
V Atriju ZRC SAZU smo si ogledali fotografsko razstavo Po deželi stečkov. Stečki so srednjeveški nagrobniki, raztreseni po Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori in Srbiji, a niso pripisani nobeni etnični ali verski skupini ter veljajo za enigmatične predmete, brez jasne in izrecne pripadnosti. V mariborski dvorani Union smo bili na koncertu poljskega godalnega Kvarteta Szymanowski in italijanskega klarinetista Kevina Spagnole. V Cankarjevem domu pa smo si ogledali razstavo Bienala neodvisnih Vmes.
Izzivi na Zemlji so raznovrstni: ognjeniki, poplave, suša. Znanstveniki pogledujejo v vesolje, kamor naj bi v prihodnje pošiljali usposobljene robote in od tam prek sončnih kolektorjev črpali energijo. Nekaj osupljivih posnetkov bomo videli tudi v tej oddaji. Iz italijanskega ognjenika Etna so nedavno prihajali parni obroči, iz islandskega Svartsengija pa lava. Dele Rusije, Kazahstan, Kenijo, Tanzanijo in druge države so prizadele poplave. Malavi, Zimbabve in Zambija se že več let zapored borijo s sušo. Znanstveniki razvijajo robote, ki bodo lahko hodili po Luni in premagovali nizko gravitacijo. Zemljino gravitacijo pa je premagal švicarski pianist Alain Roche, ki je odigral koncert viseč na žerjavu. Nigerijka Pelumi Nubi je sama prevozila pot od Londona do Lagosa, da bi spodbudila k dostopnosti Afrike in potovanja tja.
V muzeju Prado so potrdili Caravaggievo avtorstvo slike, skoraj prodane na dražbi z izklicno ceno 1500 evrov. Bili smo na novinarski konferenci plesnega festivala Baletne noči. Seznanili vas bomo z novostmi prevodnega leposlovja Mladinske knjige. Obiskali smo tudi razstavo Fakultete za arhitekturo Beton 2.0.
Seznanili vas bomo z novim filmom italijanskega režiserja Luce Guadagnina Izzivalci. Predstavili bomo glasbeno kompilacijo Robniki, izbor najdenih posnetkov koncertov slovenske popularne in eksperimentalne glasbe (1976–1988). Ogledali smo si še razstavo Babiščina Lucije Rosc v ljubljanski galeriji Kresija in izbor iz stalne zbirke Galerije Anteja Trstenjaka Ljutomer.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili temeljno zasnovo zdravega mesta. Zdrava mesta namreč niso le tista, ki premorejo veliko zelenja in dober javni prevoz. Prostorska načrtovalka in antropologinja Louise Kielgast nam bo opisala njihov pomen ter strategije ustvarjanja zdravih skupnosti. Obiskali smo razstavo francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana v ljubljanski Galeriji Jakopič. Njegova dela so temačna in poetična, navdih zanje pa med drugim išče v literaturi, nikoli v senzacionalnih dogodkih. Prežeta z intuicijo nastajajo na potovanjih z vlaki, tovornimi ladjami in peš, pa tudi denimo v zaporih za mladoletne. Ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni smo se tokrat posvetili stripu. Ta že dolgo ni več nišni medij, temveč zadnji dve desetletji doživlja pravi preporod, kar je bilo opaziti tudi na sejmu. Pogledali smo še Padovo, ki obiskovalcev ne privablja le z arhitekturo in umetnostjo, temveč tudi zaradi častivredne univerze. Na njej so v minulih mesecih obnovili številne prostore in tako si je zdaj mogoče ogledati najstarejši botanični vrt na svetu, univerzitetni znanstveni muzej ter dediščino slovitega arhitekta Gioja Pontija.
V tretjem ciklu oddaj Moj klasični hit je svoje najljubše klasično delo razkrila tudi publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir (1948–2024). Iskreno je spregovorila o svojem prvem stiku s klasično glasbo v otroštvu in z žarom pripovedovala o številnih pozitivnih vplivih klasične glasbe. Oddajo so ustvarjalci posneli v ljubljanskem parku Tivoli. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V oddaji se pogovarjamo z režiserko in arhivsko umetnico, Milo Turajlić, ki raziskuje zgodovino Jugoslavije skozi arhivske podobe. V dokumentarnem filmu Neuvrščeni: Dosje Labudović svetu prvič predstavi nekatere podobe iz časa ustanovitve gibanja in se s Titovim snemalcem sprehodi skozi njegovo zgodovino.
Bili smo na festivalu Far East v Vidmu, največjem evropskem filmskem festivalu, posvečenem azijskemu popularnemu filmu. Seznanili vas bomo s popularno miniserijo Baby Reindeer o neuspešnem komiku Donnyju Dunnu, ki z morbidno fascinacijo opazuje, kako obsedena zalezovalka njegovo življenje spreminja v pekel. Ogledali smo si tudi razstavo Marka Zorovića v Galeriji Murska Sobota.
Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.
Ali vstopamo v dobo, ko ljudem ne bo več treba delati? Kaj bomo delali, ko ne bomo delali? Si svobode sploh želimo? Pred nocojšnjim dokumentarnim filmom Afterwork oz. Po službi se o prihodnosti dela v oddaji pogovarjamo s sindikalistko in raziskovalko dela Evo Matjaž.
V oddaji se bomo posvetili nekaj primerom iz zgodovine slovenske književnosti, v katerih so se romani oziroma njihovi avtorji znašli v sodnih dvoranah, pred represivnimi organi; obtoženi so bili oziroma so – plagiatorstva. Govorili bomo o »kvazirealnosti«, »plagiatu« in »medbesedilnosti«. Urednica oddaje: Nina Jerman
Babica gre na jug, prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, ostaja neobnovljen. O problemu (ne)ohranjanja slovenske filmske dediščine se v oddaji pogovarjamo z Ženjo Leiler, direktorico Slovenske kinoteke, in Petrom Bratušo, direktorjem fotografije in producentom filma Babica gre na jug.
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Neveljaven email naslov