Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.
Pripravljamo reportažo s festivala Kino otok – Isola Cinema v Izoli, ki prikazuje predvsem filme, ki se na meji med fikcijo in dokumentarnostjo lotevajo resničnosti. Med drugim so prikazali tudi nov slovenski film, koprodukcijo Mož brez krivde Ivana Gergoleta, intimno dramo o maščevanju in odpuščanju na ozadju še vedno aktualne problematike posledic industrije azbesta na zdravje ljudi. Predstavljamo, kako je Tomaž Pengov pred natančno 50 leti na domačem stranišču Prešernove 1 v Ljubljani snemal kultna Odpotovanja. O tem govorijo soustvarjalke in soustvarjalci tega prvega kantavtorskega albuma v nekdanji Jugoslaviji in prvega, ki je bil izdan pri neodvisni založbi. Obiskali smo Evropske kulturne dneve v Berlinu, na katerih je letos v ospredju Slovenija. V Muzeju evropskih kultur poteka razstava z naslovom »brenčeča Slovenija«, v mesecu dni se bo zvrstilo več deset kulturnih prireditev in koncertov slovenskih glasbenih skupin. Slovenski oblikovalci ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, skrbijo za trajnostni razvoj in pogosto ohranjajo slovensko rokodelsko dediščino. Velikokrat so prepuščeni svoji iznajdljivosti pri oblikovanju blagovne znamke in povezovanju številnih tehnoloških znanj. Razen nekaterih razpisov, za katere je v zadnjih letih poskrbel Center za kreativnost, nimajo podpore države. Več kot 45 oblikovalcev oziroma njihovih izdelkov pa je zdaj združenih v oblikovalskem kotičku Filipovega dvorca v središču Ljubljane. Obiskali smo še koncert Johna Baina, poznanega pod imenom Attila the Stockbroker, ki je v bogati karieri združil govorjeno besedo in glasbeno filozofijo »naredi sam«.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Slovenija bo v kratkem kot častna gostja gostovala na dveh mednarodnih knjižnih sejmih, oktobra letos v Frankfurtu in aprila prihodnje leto v Bologni. Preverili smo, kaj takšno gostovanje pomeni za slovenske založnike, kako se nanj pripravljajo in kaj si lahko od njega obetajo. Sto pet petkov zapored so se protestniki na ulicah borili za človekove pravice in demokracijo. Uporniška sporočila so podali z veliko mero ustvarjalnosti. Domiselni transparenti, lutke, poezija in drugi umetniški predmeti, s katerimi so na kolesarskih protestih predstavljali pereče teme, so zdaj na ogled na razstavi v Palači Cukrarna. Spremljamo tudi osrednji slovenski gledališki festival, 58. festival Borštnikovo srečanje. Predstavljamo, kdo je prejemnica Borštnikovega prstana ter kako sta zasnovana tako tekmovalni kot spremljevalni program. Pogovarjali smo se tudi z islandskim avtorjem Sjónom, ki je sedem let po nastopu na festivalu Fabula spet obiskal Slovenijo. Tokrat predstavlja prvi del trilogije CoDex 1962: Tvoje oči so me videle.
V prvem delu oddaje bomo govorili o kazenski ovadbi glede zbirke domnevnih ponaredkov, ki jo je pred letom dni nameraval razstaviti Narodni muzej, v drugem delu pa predstavili knjigo 100 km, biografijo režiserja in igralca Borisa Kobala, ki se začne pri aferi s plagiatom iz leta 2019. Gostje: Aleksander Bassin, Brane Kovič, Damjan Kosec, Emil Šarkanj, Boris Kobal in Davorin Lenko
76. canski filmski festival je letos gostil največja imena filmskega sveta, častni zlati palmi so podelili zvezdnikoma Michaelu Douglasu in Harrisonu Fordu, žirija je nagradila francoski film Anatomija padca režiserke Justine Triet, med nagrajenimi so tudi filmi Akija Kaurismakija, Wima Wendersa, Nurija Bilgeja Ceylana. Pogovarjali smo se s trikratnim canskim nagrajencem, romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem o njegovi karieri in zadnjem filmu MRI, ki je lani tekmoval za zlato palmo v Cannesu.
Obiskali smo slikovito razstavo Perspektive enega izmed očetov italijanske mode Roberta Capuccija v Vili Manin. Med sodobnimi modnimi oblikovalci je 92-letni Roberto Capucci cenjen zaradi svojih inovativnih silhuet in mojstrske uporabe barv ter materialov. V studio pride Anja Zag Golob, ki bo med drugim predstavila, kako uspešno je bilo desetletje založbe VigeVageKnjige, specializirane za stripe za otroke in risoromane za mladino in odrasle. Predstavljamo gledališko skupino Forced Entertainment, ki že od svojega nastanka leta 1984 prebija ustaljene meje gledališča. Njihove predstave so polne humorja in duhovitosti. Ljubljanska bunkerpop zasedba Balans praznuje 10 let, pri založbi Kapa pa je izšel njen novi album – tokrat bolj osebnoizpoveden kot družbenokritičen. Naslov tako kot pri prejšnjih šestih prihaja iz pogovornega jezika, tokrat s kancem samoironije in presenečenja: Nima smisla. Pogovarjali smo se še z enim uspešnim glasbenikom; Grant Lee Phillips je v devetdesetih letih vodil skupino Grant Lee Buffalo, nato pa je začel solo kariero. Prepoznavnost je dosegel kot mestni trubadur v seriji Midve z mamo.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Pred nedavnim je izšla avtobiografija Živi ogenj gledališča, izpod peresa gledališke in filmske igralke Saše Pavček, ki nosi v sebi številne talente, saj je tudi pisateljica, pesnica in dramatičarka. Spregovorila je o svoji življenjski in igralski poti, ter se v pogovoru dotaknila tudi svojih igralskih kolegov, denimo Borisa Cavazze in Jerneja Šugmana, o katerih v obliki esejev piše v drugem delu knjige. Borštnikov prstan, ki ga je Saša Pavček prejela 2017, je ni ustavil, še vedno je igralsko zelo aktivna tako v gledališču kot na filmu. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Obiskali smo 18. arhitekturni bienale, ki poteka v Benetkah. Tokrat so v središču glavne razstave afriške države, obiskali smo tudi naš nacionalni paviljon. Razstava z naslovom +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Ogledali smo si zadnjo premiero te sezone v ljubljanski Operi. Jevgenij Onjegin je Puškinova literarna mojstrovina, prelita v operno uspešnico skladatelja Čajkovskega, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Z njim smo se pogovarjali tudi o zakulisju nastanka te uprizoritve. Bili smo v Galeriji Photon, kjer predstavljajo dela osmih fotografov, članov skupine Fotogrupa ŠOLT. Skupina je bila ustanovljena pred šestdesetimi leti in je odločilno vplivala na razvoj fotografije pri nas. Pogovarjali smo se s pionirjem jugoslovanske elektronske glasbe Miho Kraljem, ki je po 38 letih izdal nov album Parallel Mirror in ga predstavil v polnem Kinu Šiška. Še ena glasbena legenda je z nami spregovorila o svoji ustvarjalni poti: David Thomas, osrednji mislec in skladatelj skupine Pere Ubu, katere zvrst so označevali kar kot umetniški punk.
Tokratni gost Profila bo Vladimir Frantar, dolgoletni sodelavec naše TV, ki pa je tudi velik ljubitelj operne umetnosti, saj je večkrat obiskal številne operne hiše po svetu in si ogledal predstave na najbolj znanih opernih festivalih. Je tudi poznavalec slovenske popevke, o kateri je pred leti napisal knjigo, sicer pa ima obsežno zbirko dragocenih posnetkov najuglednejših svetovnih izvajalcev.
Majski Opus bo filmsko obarvan, letos namreč mineva 100 let od smrti slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, ki je med drugim napisal povest Cvetje v jeseni, po kateri je nastal tudi eden od najbolj priljubljenih in ganljivih slovenskih filmov. V Opusu bomo pobliže spoznali glasbo Urbana Kodra, skladatelja, katerega soproga Helena Koder je zbrala vse njegove rokopise, v oddaji pa bo odstrla tudi kanček manj znane preteklosti tega skladatelja. V dvorcu Visoko v Poljanski dolini je Kodrovo glasbo posebej za oddajo izvedla komorna zasedba slovenskega saksofonista Andreja Omejca, ki je navdušen izvajalec glasbe Urbana Kodra. V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
V daljšem pogovoru o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V tokratni oddaji o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V celoten pogovoru tokrat o fenomenu irske pisateljice Sally Rooney, ki ji pravijo kar glas milenijske generacije. Uspeh je dosegla že s prvo knjigo, Pogovori s prijatelji, po drugi pa je bila posneta večkrat nagrajena serija Normalni ljudje, ki prihaja na naš spored. O pisateljici in seriji se pogovarjamo z zgodovinarko in analitičarko popularnih kultur Manco Renko.
V oddaji predstavljamo pozitiven vpliv kulture na zdravje in dobro počutje ljudi. O tem namreč pričajo strokovne študije, ki so jih zbrali v evropskem projektu CultureForHealth. Pri njem sodeluje tudi društvo Asociacija, ki nam je predstavilo nekaj uspešnih primerov pri nas. V ljubljanskem Kinodvoru smo si ogledali dokumentarec Izginjanje Andrine Mračnikar, film o izginjanju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki na osebnoizpovedni in obenem politični način oriše zgodovino boja koroških Slovencev za ustavne pravice in dvojezičnost. Ob premieri opere Orfej in Evridika v tržaški Operni hiši Giuseppeja Verdija smo se pogovarjali z režiserjem Igorjem Pisonom. Orfej in Evridika je eno najvplivnejših del v zgodovini opere, Pison pa kot prvi Slovenec podpisuje režijo abonmajske predstave v tej tržaški operni hiši. V Trstu smo obiskali pesnika Marka Kravosa, ki bo v teh dneh dopolnil 80 let. Je eden najdejavnejših in najplodovitejših književnih ustvarjalcev pri nas, izdal je več kot 40 literarnih del, ki so prevedena v skoraj 30 jezikov. Pesnik pa kljub dolgoletnemu ustvarjanju še vedno ostaja dejaven in zvest poeziji. Pogovarjali smo se še z avstralskim glasbenikom in producentom Mickom Harveyjem, nekdanjim članom skupine Nick Cave and The Bad Seeds, ki je nastopil v Ljubljani. Med drugim je spregovoril o glasbeni poti ter novem albumu in dokumentarnem filmu.
Orlando Uršič se je v romanu Krušni oče poklonil spominu na Josipa Hutterja, mariborskega industrialca in filantropa, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval k razvoju in blagostanju Maribora. Hutter je bil po rodu kočevski Nemec. S trdim delom in s pomočjo vlagateljev mu je uspelo zgraditi tekstilno tovarno, delavsko kolonijo stanovanjskih hiš in sloviti Hutterjev blok. Po vojni ga je kot mariborskega Nemca doletela tragična usoda in za vselej so ugasnile sanje Hutterjevih, ki so bili pošteni, srčni in solidarni ljudje. Krušni oče je roman, ki prepoznava, kaj pomeni v vojnem času biti človek, in to je poleg okretnega, barvitega sloga njegova poglavitna odlika. Tudi v nadaljevanju oddaje bo predstavljeno delo, ki temelji na resničnih dogodkih, in prinaša spoznanje, da življenje pogosto piše zanimivejše zgodbe od fikcije. Esad Babačić, avtor številnih odmevnih pesniških zbirk, esejist, prevajalec in kolumnist, je napisal svoj prvi roman, ki ga je poimenoval Balkonci. V njem z avtobiografsko pisavo, ki ima tudi esejistične prvine, piše o življenju in strategijah preživetja ter premišljuje o ljudeh, ki so mu blizu, še posebej o prijatelju Branetu Bitencu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V oddaji se bomo s strokovnjaki pogovarjali, kako pomembna je ozelenitev mest. Zelene površine namreč ne prispevajo zgolj k dobremu počutju mestnih prebivalcev, temveč so ključne v boju proti podnebnim spremembam. Preverili smo, kako se mesta pripravljajo na vroče poletje ter kje so pri nas najbolj kritične točke. Po 23 letih si pri nas lahko ponovno ogledamo mojstrovine nizozemskega slikarja in grafika Rembrandta. V Narodni galeriji so odprli razstavo s 43 njegovimi grafikami, dvema matricama in nekaj del njegovih sodobnikov ter drugih umetnikov, na katere je vplival. Letos bo na Luno odpotovala miniaturna časovna kapsula MoonArk, v kateri bodo shranjeni vzorci krvi, kamnin in nekateri drugi podatki o Zemlji, pa tudi dela 250 umetnikov z vsega sveta. Med njimi sta Slovenca, likovna umetnica Teja Krašek in znanstvenik Janko Jelenc. Predstavljamo njuna dela in projekt MoonArk. Po skoraj treh desetletjih, se je na slovenske odre vrnila priznana britanska gothic rock skupina The Mission, ki sta jo leta 1986 ustanovila Craig Adams in Wayne Hussey. S slednjim smo obujali spomine na prehojeno pot, vzpone in padce ter ga povprašali o razlogih za njihovo vrnitev.
V ljubljanskem dnevniku Jutro so 27. julija leta 1931 objavili manjšo fotografijo ladje Rex v ladjedelnici s podnapisom: »V Genovi bodo spustili v morje prekomornik Rex, ki se bo kosal z najboljšimi ladjami sveta za sinji trak prvenstva na Atlantiku.« Novico o splovitvi največje italijanske čezoceanske potniške ladje so oznanili vsi večji časniki po Evropi in Ameriki. Mi pa imamo sedaj po dolgem čakanju v rokah prvo monografijo Rex Mit iz plitvine v izdaji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Z nami bo soavtorica knjige, dr. Nadja Terčon.
Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne
Neveljaven email naslov