Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prenosu Slavnostne akademije ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani bomo slišali premierno izvedbo suite za simfonični orkester, tolkalni ansambel in jazz big band skladatelja Leona Firšta Septem artes liberales, ki ga bodo izvedli trije orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Solistka bo sopranistka Mojca Bitenc, pianist Bojan Gorišek. Vezno besedilo pesnika Srečka Kosovela bosta izvedli Jožica Avbelj in Tamara Avguštin, plesalka bo Leja Jurišić. V okviru slavnostne akademije bo predsednik države Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil tudi najvišje državno odlikovanje.
Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.
V počastitev stoletnice Slovenskega narodnega gledališča Maribor so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji in pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo v režiji Edwarda Cluga nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester. Slavnostna akademija poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Pričela se bo s kratkimi nagovori najvišjih predstavnikov države, mestne občine in gledališča. Nato pa bodo na edinstvenem rojstnodnevnem dogodku z nastopi umetnikov preteklost povezali s sedanjostjo in se zazrli v prihodnost.
»Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.
V fokus tokratne osrednje državne proslave ob dnevu državnosti postavljamo vprašanje statusa in pomena znanosti oziroma vednosti nasploh v sodobni slovenski družbi. Slovensko državnost želimo tokrat premisliti ob umestitvi v kontekst aktualnih izzivov evropske družbe in hkrati poskusiti odgovoriti na vprašanje, kakšno družbenotvorno in narodotvorno vlogo je odigrala znanost v konstituciji naše državnosti. Evropska skupnost se v aktualnem trenutku sooča s kompleksnimi in težavnimi izzivi, med katerimi je morda še največji ta, da, namesto resnega soočenja in temeljite refleksije, v ospredje vse bolj stopajo poskusi popreproščenja in redukcije kompleksnih družbenih problemov na vprašanje t. i. »obrambe evropske civilizacije«. Evropa je, kot civilizacijski in politični projekt, dedič razsvetljenstva in humanizma, njeno postopno izgrajevanje in nadgrajevanje je mogoče razumeti kot »odisejado duha« in/ali rezultat žlahtne strasti uma. Slovenija se lahko, navkljub nekoliko poznejšemu razcvetu znanstvene misli, s svojo kulturo in znanostjo povsem samozavestno vpisuje v dediščino evropskega humanizma in razsvetljenstva. In čeprav se za vznik slovenske narodnosti, in posledično državnosti, običajno izpostavlja zlasti pomen jezika in umetnosti, želimo tokrat poudariti, da je pomen znanosti najmanj enakovreden in v enaki meri konstitutiven. Znanost je, poleg umetnosti, tista kreativna dejavnost duha, ki omogoča nastanek narodnega samozavedanja, in tudi slovenska znanstvena misel je pomembno prispevala k vzniku in izoblikovanju narodove identitete. Proslava se bo zato v nekaterih delih posvetila genealogiji slovenskega znanstvenega duha in se v letu, ko obeležujemo obletnico ustanovitve ljubljanske univerze kot enega prvih znanstveno-raziskovalnih centrov na slovenskih tleh, poklonila tudi predhodnikom in začetnikom slovenske znanosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi nekaterim sodobnim slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki bodo v video prispevkih predstavili svoje razumevanje vloge znanosti/vednosti v sodobni družbi. Osrednji del proslave predstavlja razmislek o sodobni vlogi znanosti, predvsem pa o njenem »prihodnostnem« potencialu.
Neveljaven email naslov
