Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naša gosta pa bosta med drugim dobitnika Prešernove nagrade pesnik Boris. A. Novak ter baletnik in koreograf Janez Mejač. Režiser: Slavko Hren
prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.
23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Neposredni prenos proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz Doma kulture v Velenju - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Vabljeni k ogledu!
Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.
Reformacija za Slovence pomeni, s prvo knjigo v slovenskem jeziku, predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. V luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkrij, je vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Kljub akademski poštenosti, želji po objektivnosti, uradna zgodovina ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine, kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bi zmogla, če ne bi imeli njeni ustvarjalci poguma in notranje svobode. In prav Trubarjev ter še prej Luthrov pogum dokazujeta , da je temu tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjenja. Če prisluhnemo izvornem pomenu besede, reformirati, pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo, kot permanentnim družbenim konceptom, bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato sem simbolno, nasproti petindevetdesetim tezam Martina Luthra, postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture na sploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja, do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Seveda je izbor povsem oseben. Toda ravno to je sporočilo in napotilo, da sami svobodno izberete svojih, vam ljubih, petindevetdeset tez, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo vašo, le vam lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit.
V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.
V petek, 15. septembra, bomo v Novi Gorici praznovali Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava bo tokrat še posebej slovesna, saj mineva natanko 70 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji vrnila velik deli Primorske. Žal brez Gorice. Zato se je kmalu za tem rodila zamisel o novem središču Goriške in istega leta so pridne roke že začele graditi Novo Gorico. Proslava z naslovom Gorico novo bomo dali v dar, bo zato letos potekala v Novi Gorici in tako zaokrožila tudi praznovanje ob 70. letnici mesta. Prenos proslave bo v petek, 15.9. ob 20.05 na prvem programu Televizije Slovenija in v soboto, 16.9., ob 17.30 na TV Koper – Capodistria.
25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.
25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.
Neveljaven email naslov
