Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma v Ljubljani boste lahko spremljali državno proslavo s slovesno podelitvijo nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Podeljene bodo Puhove in Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje Ambasador znanosti. OdborRS za podelitev nagrad in priznanj se je letos prvič odločil, da podeli tudi PUHOVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO, tako da bodo ob dveh ZOISOVIH NAGRADAH ZA ŽIVLJENJSKO DELO kar trije prejemniki najvišje državne nagrade za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik države BORUT PAHOR. Vse nagrajence bodo na proslavi predstavili s kratkimi portretnimi filmi, v kulturno umetniškem programu pa bodo ustvarjalci slovesnosti pozornost namenili letošnji obeležitvi 100 letnice genialnega Ivana Cankarja. Nastopili bodo MATJAŽ ROBAVS, igralca TONE KUNTNER in UROŠ SMOLEJ, s sliko pa se bodo sprehodili tudi po izjemni razstavi IVAN CANKAR in EVROPA-med Shakespearom in Kafko, ki je v okviru Festivala Cankar o Cankarju postavljena v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Voditelja prireditve : EVA LONGYKA MARUŠIČ in IGOR VELŠE, režiser Slavko Hren.
Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!
Iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bomo prenašali državno proslavo ob Dnevu generala Maistra, ki je letos posvečena 100. obletnici konca Prve svetovne vojne in 100. obletnici bojev za severno mejo, s katerimi je general Maister zavaroval etnične meje slovenskega narodai, naši jezik in kulturo na ozemljih, na katerih smo Slovenci živeli že stoletja pred veliko vojno. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan, kulturni program z veliko glasbe in poezije pa je oblikoval režiser Bojan Labović. Režiser neposrednega TV prenosa je Aljaž Bastič v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor. Vabljeni k ogledu!
Letošnja slovesnost ob državnem prazniku – Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, bo v soboto, 15. septembra, ob 11. uri v Komnu. Dogajanje bo na travniku, kjer se je pred natanko štiridesetimi leti zbrala velika množica ljudi, ki je počastila spomin na petintrideset let sprejetja avnojskega sklepa, da se primorska zemlja priključi matični domovini. Nastopili bodo Lučka Počkaj in Primož Forte, Branko Završan in Uroš Rakovec, Martina Feri, Drago Mislej – Mef, Lara Jankovič in Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Darko Nikolovski, Tržaški Partizanski Pevski Zbor Pinko Tomažič – dirigentka Pia Cah, Orkester Tržaškega Partizanskega Pevskega Zbora Pinko Tomažič, Mešani pevski zbor Cominum – zborovodkinja Ingrid Tavčar in Pihalni orkester Komen – dirigent Matija Tavčar.
Veličastna obletnica prvega pristopa na Triglav, ki je Slovence postavila v sam vrh alpskih narodov. Štirje srčni možje iz Bohinja so se namreč pred 240. leti povzpeli na vrh Triglava, ki je skozi stoletji postal slovenski nacionalni simbol. Srčnost, pogum, vztrjanost in povezanost so tista sporočila, ki so jih postavili v ospredje takrat in so še danes kako aktualna. Veličastna svečena prireditev bo potekala v samem srcu Bohinja, nastopila pa bo vrsta uglednih glasbenikov, skupin in ansamblov: Helena Blagne, Alpski kvintet, Perpetuum Jazzile, Braco Koren in Manca Špik, Čuki, Ivan Hudnik, Veseli Svatje, Igor in Zlati zvoki s Fanti iz Praprotna, ansambel Marela in drugi. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor. Prireditev bosta vodila Maja Martina Merljak ter Tilen Artač.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB v letošnjem letu obeležuje 70. obletnico svojega delovanja. Združenja po vsej državi že tokom leta pripravljajo mnoge prireditve in slovesnosti, osrednja pa bo potekala v nedeljo, 1.julija dopoldne na velikem odru Kongresnega trga v Ljubljani.
25. junija praznujemo spomin na eno največjih prelomnic v slovenski zgodovini – spomin na dan, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina samostojnosti. S tem dejanjem se je pričela 10-dnevna osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad jugoslovanske vojske in tako potrdila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je bil prvi oboroženi spopad na Balkanu po drugi svetovni vojni.
Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična Fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek. Proslava bo temeljila predvsem na plesu in glasbi z interpretacijo Prešernove poezije skozi gib. Nastopili bodo tudi mariborski simfonični orkester in slovenski raperji.
Neveljaven email naslov
