Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.
Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen. Režiser in scenarist Tomaž Letnar.
Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo dobitnica Prešernove nagrade, scenografka in kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov ter prejemniki nagrade Prešernovega sklada: Jure Jakob, Martina Batič, Tomaž Svete, Maruša Majer, Dušan Kastelic, Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva. Režiser: Božo Grlj Novinarki: Melita Kontrec in Nataša Mihelič
Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Božo Grlj Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta tokrat zasnovala režiser Martin Srebotnjak in scenarist Metod Pevec. Proslava bo temeljila na filmski pripovedi, Zdravljico bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak, slavnostni govornik bo poleg glavnih nagrajencev predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Slavnostna akademija predstavlja razvoj Srbske pravoslavne cerkve, s posebnim poudarkom na skupni zgodovini Srbov in Slovencev. Pomembno zgodovinsko vlogo ima srbska princesa Katarina Kantakuzina Branković, ki je s poroko z Ulrikom II. Celjskim postala celjska grofica. Ob tej priložnosti se je pomembno spomniti tudi na 500 let obstoja srbske skupnosti v Beli krajini in na dogodke med drugo svetovno vojno, ko sta bila porušena pravoslavna cerkvena hrama v Mariboru in Celju, številni Slovenci pa so bili izseljeni v Srbijo in Bosno.
Kulturno - umetniški del prireditve je zasnovan kot koncert klasične glasbe. V glasbenem programu sodelujeta Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademski pevski zbor Tone Tomšič, torej sami mladi glasbeniki. Izvajale se bodo skladbe slovenskih avtorjev različnih generacij. Ob tem je potrebno izpostaviti praizvedbo skladbe nadarjenega študenta Akademije Tilna Slakana. Glasbo bo v določenih delih nadgrajevala koreografija v izvedbi mladih plesalcev iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vse skupaj bo povezal scenski film, zasnovan kot potovanje. V njem nas mlada raziskovalca popeljeta od mističnih lepot narave do ljudi in mestnega vrveža. Na poti zbirata koščke sestavljanke, ki simbolno predstavljajo lepote naše dežele. V osrednjem delu prireditve se bosta zavrtela dva krajša filma, v katerih se državljani različnih starosti, poklicev, interesov, v svojih okoljih, s poudarkom na besedi ZA, zavzemajo za stvari, ki oblikujejo in osmišljajo njihova življenja. Dramaturški vrh oblikujejo mladi, ki se skozi igro učijo za prihodnost. Zbiranje koščkov lepote, zavzemanje državljanov in učenje skozi igro se združijo v zaključni sliki, v kateri mladi plesalci sestavijo velik obris zelene Slovenije, ki vsebuje napis ZA. Medtem nas scenski film popelje v čas osamosvajanja. Film med drugim vsebuje dokumentarne izseke: preštevanje glasov volilne komisije, (…ZA, ZA, ZA… ), izjava starejše državljanke (...jaz sem ZA to, jaz sem ZA da…), razglasitve rezultatov plebiscita (…Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel ZA samostojno državo….)
Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod, bo na Vrhniki, kjer se je 10. maja 1876 Ivan Cankar rodil kot osmi izmed dvanajstih otrok, potekala osrednja državna proslava ob Cankarjevem letu. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma v Ljubljani boste lahko spremljali državno proslavo s slovesno podelitvijo nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Podeljene bodo Puhove in Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje Ambasador znanosti. OdborRS za podelitev nagrad in priznanj se je letos prvič odločil, da podeli tudi PUHOVO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO, tako da bodo ob dveh ZOISOVIH NAGRADAH ZA ŽIVLJENJSKO DELO kar trije prejemniki najvišje državne nagrade za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik države BORUT PAHOR. Vse nagrajence bodo na proslavi predstavili s kratkimi portretnimi filmi, v kulturno umetniškem programu pa bodo ustvarjalci slovesnosti pozornost namenili letošnji obeležitvi 100 letnice genialnega Ivana Cankarja. Nastopili bodo MATJAŽ ROBAVS, igralca TONE KUNTNER in UROŠ SMOLEJ, s sliko pa se bodo sprehodili tudi po izjemni razstavi IVAN CANKAR in EVROPA-med Shakespearom in Kafko, ki je v okviru Festivala Cankar o Cankarju postavljena v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Voditelja prireditve : EVA LONGYKA MARUŠIČ in IGOR VELŠE, režiser Slavko Hren.
Neveljaven email naslov
