Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan upora proti okupatorju, ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF − po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta − ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine − vodilna vloga je pripadla komunistom − so sklenile začeti priprave na oborožen odpor.
Prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.
Po proslavi vas vabimo še k ogledu oddaje Prešerno po Prešernu, kjer bomo v živo spremljali dogajanje po proslavi v preddverju Cankarjevega doma, naši gostje pa bodo med drugim kulturni minister Tone Peršak, dobitnika Prešernove nagrade slikarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger. Režiser: Slavko Hren (Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovnem jeziku za gluhe in naglušne.)
prenos v živo iz Cankarjevega doma, režiser prenosa: Slavko Hren Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada z naslovom Pevcu vedno sreča laže je tokrat zasnovala režiserka Neda Bric. Skozi večer in podelitev nagrad nas bodo popeljali Valvasor, Trubar in Prešeren.
23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
23. decembra 1990 je potekal plebiscit, na katerem so volivci z da ali ne odgovorili na vprašanje “Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december praznujemo kot državni praznik. Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, potem pa ga je državni zbor leta 2005 s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili še z “in enotnosti”. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Neposredni prenos osrednje proslave ob dnevu Rudolfa Maistra bo iz kulturnega doma v Dornavi - v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala, Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 ustanovil slovensko vojsko in z njo razorožil zaščitno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, ter s tem preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji. Prav zaradi tega danes na tem prelepem delu Slovenije govorimo svoj, materin jezik. Govorniki: Rajko Janžekovič (župan občine Dornava), mag. Milan Lovrenčič (predsednik zveze DGM) in mag. Dejan Židan (podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). V delih slovenskih domoljubov se vam bodo predstavili pevci in glasbeniki iz Dornave in okolice: Komorni zbor Glasis, Moški oktet iz Dornave, Romana Zelenjak, Komorni zbor Magnificat, Kvartet klarinetov ter pevci Otroškega in mladinskega zbora iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Voditelja: Ingrid Vrabl in Matej Zorko. Scenarij Slavica Bratuša. Vabljeni k ogledu!
Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva. V slovenskem prostoru je bila osrednja osebnost tega gibanja Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na sploh. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.
Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.
Pisal se je 15. september leta 1947. Po dolgih letih zatiranja, prepovedi in poniževanja, Primorska ponovno postane del Slovenije. Da je bila priključitev tega pomembnega ozemlja izbojevana in ne podarjena, nas danes, 69 let po tem, spominja Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava z naslovom Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana? bo letos v Postojni. Prenos proslave si boste lahko ogledali v soboto, 17.9., ob 11.uri na drugem programu Televizije Slovenija in v posnetku ob 17.uri na TV Koper – Capodistria.
Svečana akademija ob 150 letnici Rdečega križa Slovenije je dogodek, katerega namen je počastitev visoke obletnice te človekoljubne organizacije in humanosti ogromnega števila ljudi. Poleg mnogih gostov, predstavnikov Rdečega križa, nastopijo še Big band Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada, F&B acrobatics, ljudske pevke Žejno, Marina in Emilia Martensson, Irena, Leticia in Robert Yebuah in Alfi Nipič, Irena Vrčkovnik in Omar Naber… Prireditev vodi Tajda Lekše.
Neveljaven email naslov
