Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Obisk slovenskega zunanjega ministra. Anže Logar je pripotoval v središče Porabja.-Medeni popoldan. Na Vzorčni kmetiji obeležili mednarodni dan čebel. -Iznajdljiva Porabca. Družina Meggyes je polna preprostih in dobrih idej.-Ekološki doživljajski park. V Andovcih lahko pustolovsko spoznavamo naravne vrednote.
Talentirani in pogumni finalisti_ke iz druge kategorije otrok, to so učenci_ke od šestega do devetega razreda, so:
STELA TAVŽELJ iz OŠ SV. TROJICA, TIMON ZORE iz OŠ PODLEHNIK, LARA KRAMBERGER iz OŠ CERKVENJAK, ENEJ STANOVNIK iz OŠ BREG, NUŠA VODUŠEK iz OŠ ROGATEC, IZA KORPAR iz OŠ ORMOŽ, HANA BERLAK iz OŠ JURŠINCI, MAJA NOVAK iz OŠ MAJŠPERK, ZALA STOLEC iz OŠ MARKOVCI, DORA ŠANDOR iz OŠ GORIŠNICA, NUŠA BEZJAK iz OŠ DORNAVA, MAJA FERK iz OŠ VIDEM, KATARINA HERCEG iz OŠ STARŠE, ELA OPARENOVIĆ iz OŠ LAVA CELJE in NAJA FRIDL iz OŠ OLGE MEGLIČ.
Voditelja: Dalibor Bedenik in Domen Hren. Vabljeni k ogledu!
Janez Anton Scopoli je utemeljitelj slovenske botanike. Leta 1760 je izdal prvo, 1772. pa dopolnjeno izdajo Flore carniolice, temeljnega popisa rastlinstva pri nas oziroma takratne širše Kranjske. 15 let je živel in ustvarjal v Idriji, kjer pa ni bil srečen. Morda je prav zaradi tega prehodil številne idrijske hribe in velik del takratne Kranjske in popisoval rastline, živali in minerale. Idrijsko obdobje je bilo njegovo najbolj plodno. Zadnja leta je preživel v italijanski Pavii, tam je oblikoval botanični vrt, kot je videti še danes. Po njem je poimenovan rod volčičev z vrsto kranjski oziroma scopolijev volčič. Ob 200-letnici njegove smrti, ta je bila lani, so njegov portret pripravili v uredništvu oddaje Na vrtu.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Ko govorimo o taroku, govorimo o eni najbolj razširjenih iger s kartami na svetu. In tudi o najstarejši igri. Njen razvoj je zelo zanimiv, saj so karte izdelovali najprej v obliki podobic, uporabljali pa so jih za pripovedovanje zgodb. Na Slovenskem se tarok igra vse od 14. stoletja, ko se je z njim srečala Evropa. O izvoru in razvoju te igre še zdaleč ne vemo vsega. A smo po osamosvojitvi tudi tu želeli poiskati svojo identiteto. Naše, slovenske podobe kart, je oblikoval akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, največ besede pri izbiri motivov pa je imel etnolog Janez Bogataj. Na 54-ih kartah najdemo vse – od zgodovinskih dogodkov in oseb do mitologije in druge raznolike kulturne dediščine.
Glasba je izmed vseh umetnosti prav gotovo tista, ki najmočneje povezuje ljudi vseh generacij, interesov in življenjskih nazorov. Ker smo prepričani, da sta kultura in umetnost javni dobrini, ki bi morali biti dostopni prav vsem, smo 24. maja 2019 v mariborskem mestnem parku za vse ljubitelje opere in klasične glasbe ter ne nazadnje tudi za vse radovedne mimoidoče pripravili zdaj že tradicionalni koncert opernih arij in zborov pred iztekom letošnje gledališke sezone. Koncert z naslovom Operna noč v Mestnem parku, ki je brezplačen in prosto dostopen prav vsem, so ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedli solisti in zbor mariborske operne hiše. Predstavili so najlepše operne melodije iz največjih uspešnic aktualne sezone pa tudi zanimiv izbor odlomkov iz opernih del, ki jih bomo izvedli v prihodnji sezoni.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino začeli doseljevati že v času Avstro-Ogrske monarhije, ko so se tod zaposlovali kot javni uslužbenci, učitelji, umetniki in strokovnjaki v gospodarstvu.
Po prvi svetovni vojni, v času Kraljevine SHS, so deli slovenskega ozemlja po Rapalski pogodbi pripadli Italiji in prihajajoči fašizem je pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Naseljevali so se tudi v bližini Banjaluke.
Slovenci so zelo kmalu začutili potrebo po povezovanju in druženju. Že leta 1923, kakor govorijo listine, je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Kmalu je bila osnovana Slovenska kmečka zadruga, priljubljeno zbirališče je postala Slovenska kuhinja. Izjemno aktivni pa so bili Slovenci tudi v Slatini.
Leta po drugi svetovni vojni so organizirane dejavnosti Slovencev zastale, bile so celo nezaželene. A zadnja vojna vihra na tleh Bosne in Hercegovine je naše rojake znova združila. Društvo Triglav je od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete kmalu razširilo področje delovanja. Široka pahljača dejavnosti se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. Avtor oddaje je Dušan Tomažič.
Vabljeni k ogledu!
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
