Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Vabljeni k ogledu

Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.

Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.
MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Prejemniki Glazerjevih listin za leto 2023 so: David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt.
Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2023 je Primož Premzl.
Mestna občina Maribor skupaj z Odborom za podelitev Glazerjevih nagrad vsako leto organizira slovesno podelitev Glazerjevih nagrad. Podelitev nagrad letošnjim Glazerjevim nagrajencem bo v petek, 31. marca 2023, ob 20. uri v Minoritski cerkvi.

Portreti Glazerjevih nagrajencev - vabljeni k ogledu.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju in odkrivanju dejstev o manj znanih temah v rubriki (Ne)znano. Ob ponedeljkih vas povabimo tudi v Domačo lekarno, vas motiviramo z navdihujočo Osebno zgodbo, nato pa vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek sta bila na dvodnevnem delovnem obisku na Koroškem.
Gledališčniki KPD Planina Sele so premierno uprizorili komedijo Voda. Za novo predstavo je društvu uspelo združiti 40 navdušenih igralk in igralcev vseh generacij.
Lutkovna skupina slovenskega društva v Kotmari vasi je z lutkami in animacijo navdušila gledalce. S predstavo Ko so vrane bile še pisane so mladi lutkarji dokazali, da je vsak človek pisan – v srcu in dejanjih.
SAK gostuje pri amaterjih WAC. Bo po četrtem spomladanskem neodločenem rezultatu sledila prva zmaga?
Graščina Retzhof pri Lipnici je vabila na tradicionalni čezmejni velikonočni sejem s slovenskimi in avstrijskimi ponudniki.
http://slovenci.orf.at

Predstava Ferdo, veliki ptič je nastala po istoimenski slikanici brez besed Andreje Peklar, za katero je dobila številne slovenske in mednarodne nagrade, med drugim nagrado Kristine Brenkove, priznanje Hinka Smrekarja, slikanica pa se je uvrstila tudi na častno listo IBBY. Avtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe, s čimer mladim bralcem omogoča, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole.
Zgodba pripoveduje o Ferdu, ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu, ki potrebuje njegovo drugačnost, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled sreča drobno ptičico, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … Ferdo, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. Režiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda.

Znamke so že dobrih 150 let predmet organiziranega zbirateljskega konjička. Začetnik v znamkarstvu zbira vse, a kaj hitro ugotovi, da je vsega preveč. Specializacija pa pomeni iskanje in raziskovanje skozi zgodbe. Te so lahko neskončno zanimive, filatelistu pa odpirajo povsem nova obzorja in znanje, ki ga ni najti v nobeni knjigi. Mariborsko filatelistično društvo je najstarejše še delujoče v Sloveniji, predsednik mag. Bojan Bračič pa je tudi tajnik Evropske filatelistične zveze. Obiskali smo jih na enem od srečanj in izvedeli veliko zanimivih zgodb.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Od ključavničarstva do enega vodilnih na področju izposoje prireditvenih šotorov, to je v 40 letih uspelo družinskemu podjetju Petre z Vranskega. Natančnost, vztrajnost, potrpežljivost in spretnost pa so odlike mladih šivilj, ki želijo uspeti v tem poklicu. V njem že vrsto let vztraja Marija Resnik.

Obubožan deček se s trebuhom za kruhom odpravi na ladjo, kamor vzame tudi svojega mačka. Ladjo zajame hudo neurje in jo raztrešči, brodolomce pa naplavi na neznano obalo. Prebivalce tiste dežele deček in maček rešita velike mišje nadloge in njihov poglavar ju za zasluge bogato nagradi.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.

Za istrsko arhitekturo je med drugim značilno, da so hiše v vasi strnjene okrog ozkih ulic, tudi zato, da je ostalo čim več okoliškega zemljišča nepozidanega. Družina mlajšega arhitekta se je tako ob odločitvi, da postavi hišo zase na mestu majhnega, napol podrtega gospodarskega objekta, znašla pred zahtevno nalogo. Nova hiša je smela zasedati enako majhen tloris nekdanjega objekta, zato so lahko šli samo »v višino«.
Še pred desetletjem ali dvema smo jih občudovali na fotografijah iz tujine, danes pa so hiške, ki smo jih odkrili v Prekmurju, vse bolj popularne tudi pri nas. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost je hitra izdelava, poleg tega pa lahko lesene mobilne hiške kadarkoli preselimo na novo lokacijo.
Nove arhitekturne smernice so začrtane v luči varovanja okolja in naravnih virov, ker gradnja morda bolj kot si mislimo izkorišča naše naravne vire. Pri tem nam premišljena uporaba lesa za gradnjo lahko pomaga, tako kot z lepim zgledom priča lesni paviljon v Planici.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Ali Podravju grozi socialna stiska? Magna, Talum, A&E Europe, tovarna sukanca - skupaj naj bi brez zaposlitve ostalo več kot 300 delavcev. Kako se bo regija, kjer so plače nižje od povprečja, revščine pa je več, znašla ob dodatnih socialnih stiskah?
Ali bo družinam z otroki s posebnimi potrebami država vendarle zagotovila pomočnika na domu? Zdaj jim do dopolnjenega 18 leta starosti otroka namreč ne pripada. To je diskriminacija, opozarja mama, ki ima dva težko gibalno ovirana otroka.
Naša ekipa je bila s kamero na usposabljanju specialne enote policije. To je psihično in fizično izjemno zahtevno, saj pripadniki te enote opravljajo najtežje naloge z visoko stopnjo tveganja. Obvladati morajo potapljanje, ostrostrelstvo, alpinizem, jamarstvo.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek sta bila na dvodnevnem delovnem obisku na Koroškem.
Gledališčniki KPD Planina Sele so premierno uprizorili komedijo Voda. Za novo predstavo je društvu uspelo združiti 40 navdušenih igralk in igralcev vseh generacij.
Lutkovna skupina slovenskega društva v Kotmari vasi je z lutkami in animacijo navdušila gledalce. S predstavo Ko so vrane bile še pisane so mladi lutkarji dokazali, da je vsak človek pisan – v srcu in dejanjih.
SAK gostuje pri amaterjih WAC. Bo po četrtem spomladanskem neodločenem rezultatu sledila prva zmaga?
Graščina Retzhof pri Lipnici je vabila na tradicionalni čezmejni velikonočni sejem s slovenskimi in avstrijskimi ponudniki.
http://slovenci.orf.at

Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo.
Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi.
Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija.
Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov.
Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju.
Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat.
Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor.