Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Infodromu o podaljšanih jesenskih počitnicah in razlogih za tako odločitev vlade in ministrstva za izobraževanje. Učence iz osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina smo v Infogromu vprašali, ali bo zanje 1. november tokrat kaj drugačen. V torek bodo v Združenih državah Amerike volili predsednika, zato v rubriki Podrobno pod lupo pojasnjujemo tamkajšnji precej zapleteni volilni sistem. Otroška poročevalka Ema pa je od skupine Polkaholiki izvedela, kako vadijo med epidemijo.

Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije bomo letos prenašali iz evangeličanske cerkvene občine Moravske Toplice. Praznično bogoslužje bo vodil častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša.

Med najbolj cenjene slikarske tehnike se je dolga stoletja uvrščala freska. Ko so današnji slovenski prostor zasedli Rimljani, so s seboj prinesli tudi veliko znanja, med drugim izpopolnjeno izdelavo stenskih poslikav. A te so prekrile plasti poznejših stoletij, zato se je lepih in celovitejših primerov v evropskem prostoru ohranilo le malo. Na eno takšnih redkosti so leta 2017 naleteli tudi slovenski arheologi med izkopavanji na Muzejskem trgu v Celju. Tam so jih presenetile stenske poslikave, ki so bile ohranjene tudi do 1,3 metra visoko, in na tisočere koške raztreščen strop rimske vile. V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so se lotili sestavljanja stropa in tako ugledali čudovite prizore Ovidovih Metamorfoz, ki so bile priljubljen navdih tudi pompejskim slikarjem.
Freska je tudi v naslednjih stoletjih ohranila imeniten položaj med slikarskimi tehnikami, vse dokler ni bilo z novimi potrebami in naročniki, ki so jih prinesle družbene spremembe 19. stoletja, čedalje več tabelnih slikarjev, freskantov pa čedalje manj. A to še ne pomeni, da je veličastni stenski poslikavi odbila zadnja ura – čeprav so bili taki slikarji redkejši, so tudi v 19. stoletju ohranili to znanje, za seboj pa pustili nekaj dragocenih spomenikov. Med njimi je frančiškanska cerkev v Ljubljani, v kateri je svoj pečat pustilo toliko rok, da je nekakšen kompendij dela slikarstva druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja v tem prostoru. Belo baročno cerkev je prvi poslikal Matevž Langus, svoje »popravke« pa so pozneje dodali Janez Wolf, Joseph Kastner in Josef Kleinert. Navsezadnje, že v 20. stoletju, se je na slikarski oder povzpel še Matej Sternen, ki je v 30. letih 20. stoletja naslikal to, kar je tedanje časopisje hvalilo kot največje delo slovenskega stenskega slikarstva zadnjih stotih let.
Omenjeni časovno oddaljeni umetniški deli pa ne pripovedujeta le o skoraj povsem pozabljeni tehniki, temveč sta še dandanes tudi v velik izziv slovenskim restavratorjem. V dokumentarni oddaji Ko s sten zablestijo stare podobe smo spremljali restavratorje ob delu pri obeh kulturnih spomenikih – freskah iz vile antične Celeie in mnogo mlajših poslikavah frančiškanske cerkve v Ljubljani – ter se spraševali, kaj vpliva na obstojnost fresk, kako pristopiti k restavriranju te tehnike in česa se je mogoče ob tem naučiti.

V Točki preloma o posledicah začasnega ukinjanja javnega življenja za slovensko gospodarstvo. Kakšna bo cena? Kdo bo med zmagovalci in kdo med poraženci? In še: kako se slovenska znanost vključuje v iskanje možnosti za premagovanje koronavirusne bolezni 19?

Jutri je dan spomina na mrtve. S podjetnico in ustanoviteljico neprofitnega zavoda Pogreb ni tabu Elvino Babajić smo govorili o navadah pri pokopih pokojnikov različnih veroizpovedi, pa tudi o tem, da je spomin na mrtve pravzaprav poklon njihovemu življenju. Hrvaški pisatelj Nenad Rizvanović s svojimi zgodbami z naslovom Longplej oživlja 80. leta. Kmalu jih bomo lahko brali tudi v slovenščini. Pred razglasitvijo epidemije smo obiskali atelje slikarja in likovnega pedagoga Skenderja Bajrovića, ki se je s severa Črne gore pred 30 leti preselil v Ljubljano. Pri slikanju ga navdihujejo reke.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obiskali smo Ranč Daša in prijatelji, prijazno, majhno izobraževalno kmetijo. Predstavljamo živali, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove, ljubeče skrbnike. Tam pa v izrednih razmerah poskrbijo tudi za živali skrbnikov okuženih z virusom SARS-CoV-2. Svetujemo, kako poskrbeti, da bodo naše muce še bolj negovane in zdrave. Pujs Filip in poni Poldi sta le dva predstavnika mnogih živali, ki smo ju spoznali ob obisku Čebeljega gradiča. Klepetali smo z Betino Habjanič, mlado umetnico in aktivno borko za pravice živali. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

V začetku oktobra so potekali že 30. Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za evropsko pobudo, katere namen je popularizacija dediščine, pri njej pa s skoraj 500 dogodki sodeluje okoli 150 krajev v Sloveniji in zamejstvu. Letošnji naslov »Spoznaj? Varuj! Ohrani.« opozarja na pomen izobraževanja o dediščini. Naša ekipa je obiskala odprtje v Semiču in številne zanimive dogodke ter pripravila posebno oddajo. Med drugim boste izvedeli, kaj je Srečko Kosovel v pismih pisal svoji družini, kdo je ustvarjal v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju v Celju, kako je za svoje delavce poskrbela Železarna Ravne in zakaj je francoski kralj pokopan na naših tleh.

Ne glede na to, koliko je bil otrok star, celo če se je rodil mrtev, so vezi med njim in starši izjemno močne. Novo življenje s sabo nosi upanje, nosi prihodnost, izzive, polnost. V mesecih nosečnosti je povezava med materjo in plodom globoko fizična in bolečina poroda mater oropa, da bi otroka končno vzela v roke in se zazrla v njegov obraz. Otrokova smrt starše oropa vsega tega. Praznina ob izgubi otroka se nikoli ne napolni, tudi če za njim pridejo drugi otroci. Ljubezen do tega otroka je večna, vendar na drugi strani ni več prejemnika. Po statistiki se vsaka sedma nosečnost konča neuspešno. Svojo zgodbo o angelčku Gabrijelu je z nami delila Natalija Gortan. Pogovarjali smo se tudi s Petro Paver Urek, ki ji je pred leti kmalu po porodu umrla hčerkica. Med žalovanjem je spoznala številne pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Ustanovila je društvo Solzice, ki izvaja individualne terapije, srečanja in izobraževanja. Izdali so tudi knjigo Prazna zibka, strto srce, ki je namenjena žalujočim staršem, pa tudi zdravniškemu osebju, sorodnikom in prijateljem.

Šest rokodelskih mojstrov bo preživelo mesec dni v poznoviktorijanskem dvorcu v Walesu, kjer bodo vsak teden prenovili eno sobo. Pri tem si bodo lahko pomagali samo s starinskim orodjem, kakršno je bilo v uporabi v času umetnoobrtnega gibanja – to se je konec 19. stoletja razširilo v Veliki Britaniji. Vsak teden bodo tako poustvarili nekaj značilnih izdelkov iz tistega obdobja.

4. del:
Rokodelce v zadnjem tednu bivanja v viktorijanski komuni čaka delo v parih. Rod in Stephen se bosta ubadala z izdelavo ogledala, ki mu želita dodati okras v obliki intarzije. Bryony in Ilsa se bosta lotili umetelnega vetrokaza, pri čemer bosta morali obnoviti svoje znanje kovaštva, Niamh in Abi pa bosta izdala pravcato revijo o umetnoobrtnem gibanju. Da je naloga še zahtevnejša, jo morata natisniti kot litografijo. Vsi skupaj pa bodo kot zadnji skupni projekt postavili še pergolo pred vhodom v dvorec.

V Slovenskem magazinu najprej predstavljamo akademsko slikarko Mileno Usenik. Njen življenjepis je zelo zanimiv. Bila je priznana atletinja, prvakinja v metanju krogle, dvakrat se je udeležila olimpijskih iger. Nato se je posvetila študiju slikarstva. Velja za pionirko pop arta v Sloveniji.
Vstopili smo v divjo Pokljuško sotesko, kjer so bujno rastlinje, mogočen gozd, naravni mostovi in jame ter strme stene pravo doživetje za obiskovalca. Neokrnjenost soteske pa je še dodaten velik čar te umetnine, ki jo je ustvarila narava.
Neokrnjena narava privlači tudi krajinsko arhitektko dr. Ano Kučan, ki s svojim Studiem AKKA ustvarja zelo raznolike projekte – od velikih športnih objektov pa do zasebnih vrtov, otroških igrišč in vrtcev.
Arhitektura nas je nato pripeljala v Kamnik. Bogato srednjeveško mesto velja za eno najlepših in najstarejših Sloveniji. Danes njegova vloga ni več tako pomembna, kot je bila v zgodovini, se pa mesto ponaša s številnimi kulturnozgodovinskimi znamenitostmi.
Nedaleč od Kamnika je med hribovjem ujet majhen miren kraj Gornji Grad. V njem je izjemen kulturnozgodovinski spomenik – mogočna župnijska cerkev, ki ima najvišjo kupolo in je po prostornini največja slovenska cerkev.

ŠOPEK IZ KRIZANTEM
Krizanteme barve sonca je Sebastjan v okrasno korito posadil pred 6 leti. Našel jih je zavržene, ko so na nekem grobu odslužile namenu. Sebastjan si odlomi posamezne vejice, ko nabira cvetje za šopke, primerne ob različnih obletnicah.
Z GAIO NA OBISKU
Na Primorskem zraku smo bili tokrat smo s klubom Gaia. Par kilometrov stran od morja ima Marjan Radetič velik vrt. Na njem je paprika, paradižniki, koromač, solate, obdan je s številnimi sadnimi drevesi. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, mu je svetoval pri zatiranju mrčesa na oljkah, skupaj pa sta posadila tudi t. i. papeževo marelico.
DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ
Irena si je v odsluženih supergah zamislila nasad. S pomočjo hčerke sta v čevlje najprej nasuli bogat subrstrat, nato pa posadili nekaj netreskov. Za drenažo, pa tudi okras, sta okoli rastlinic nasuli tudi pesek. 'Polnjenih' superg ni treba zalivati, če stojijo na prostem.
ZIMZELENE TRAJNICE
Z gospo Jožico Golob – Klančič smo nedavno že pogledali, katere trajnice cvetijo jeseni. Kmalu jim bodo tako cvetovi kot listje odmrli. V nasadih bodo čez zimo glavno vlogo prevzele zimzelene trajnice. Z različnimi odtenki zelene in tudi drugih barv, strukturo listja ali plodovi nas skozi hladne mesece popeljejo do pomladi, ko večina drugih rastlin znova odžene.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Družinska hiša je bila zgrajena v 80-ih letih, danes pa v njej živijo 3 generacije. Lastnica, ki goji posebno afiniteto do lepih interierjev in predmetov, se je prenove doma in urejanja doma lotila kar sama. Gospa Tina je velika ljubiteljica dobrega dizajna, črno belih kombinacij in lepo urejenega interierja.
Ne obiskujemo samo luksuznih hiš, ampak z enakim navdušenjem iščemo tudi majhna stanovanja, kjer ravno omejenost prostora izziva k najbolj domiselnim rešitvam. V bloku v Medvodah smo našli mini stanovanje z maksi izkoristkom. Pokažemo kako je potekala prenova 18 kvadratnih metrov velikega stanovanja.
Rajmond Debevec je eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov, ki bi moral, če ne bi bile odpovedane, na olimpijskih igrah nastopiti devetič, kar je doslej uspelo le trem športnikom na svetu. Zakonca Debevec sta nas prijazno povabila v svoj dom in razkrila njegovo imenitno, vendar v času druge svetovne vojne, tudi tragično zgodovino.

Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsako soboto povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda pa bo Zadnja beseda?

Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega nebeškega Očeta.
(Mt 5,16)
Razmišlja Slavka Cekuta

Mlada čebelica Iris bi rada postala zvezdnica. Apolon pristane, da jo bo naučil vsega, kar mora vedeti. Toda Iris je razočarana. Uspešni umetniki nimajo le daru, temveč tudi trdo delajo in pilijo svoje nastope, ona pa je neučakana.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.
Kviz Joker bo tokrat precej športno 'obarvan'. V studio prihaja učitelj športne vzgoje Miha Juvan z Broda pri Ljubljani. Nekdaj prvi obraz oddaje Šport in špas se navdušuje nad hribi, k tej ljubezni pa s posebnim projektom spodbuja tudi svoje učence. V prostem času uživa tudi v košarki in družabnih igrah. V tekmi za 20.000 evrov se mu bo pridružil prijatelj in sodelavec s šole: Rožle Bratec Mrvar.

Edith se še vedno trudi, da bi ugotovila, kam so premestili Viktorja. Vse bolj kaže na to, da je pristal v enem od zloglasnih taborišč Erstwhile. Okrog sebe začne zbirati ljudi, ki bi ji ga pomagali rešiti. Muriel se brez posveta z vnuki odloči, da bo prodala družinsko hišo, in oznani, da bo del kupnine pripadel tudi Celeste. Stephen se razide z Elaine in Celeste ga povabi na kosilo. Ker je spet izgubila službo, ga prosi, naj ji priskrbi delo v svojem podjetju.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Presunljiva zgodba dvanajstletnega dečka, ki toži starše, ker je bil rojen v neusmiljeni svet brez prihodnosti, je posneta z naturščiki in opozarja na tragiko življenja otrok v najhujši revščini.

Zain je star komaj dvanajst let, a ga je odraščanje v hudi revščini pripeljalo do spoznanja, da bi bilo bolje, da se sploh ne bi rodil. Njegovi starši za preživetje počnejo celo tako nizkotne stvari, kot je novačenje s tramadolom prepojenih oblačil, s katerimi Zainov brat v zaporu pridobiva droge in jih prodaja sojetnikom. Ko nekega dne v zakon prodajo še Zainovo enajstletno sestro, ta pobegne od doma. Spoprijatelji se z etiopsko čistilko, a življenje na ulici ne ponuja nič lepše prihodnosti. Opogumljen s številnimi programi, ki želijo opozoriti na brezupni položaj revnih otrok, se odloči, da bo tožil starše, ker so ga rodili, in se tako maščeval svetu, ki ga je zavrgel že v trenutku, ko je privekal na svet.

Izvirni naslov: CAPHARNAUM
Leto produkcije: 2018
Država: koprodukcija
Žanr: drama
Režija: Nadine Labaki
Scenarij: Nadine Labaki, Jihad Hojeily
Igrajo: Zain Al Rafeea, Yordanos Shiferaw, Boluwatife Treasure Bankole, Nadine Labaki

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.