Nocoj v Kulturi med drugim tudi: Umetnostna galerija Maribor že od svoje ustanovitve leta 1954, išče primernejše prostore, po mnogih neuspelih poskusih je na obzorju ideja, po kateri naj bi galerijo umestili znotraj obnove Rotovža in knjižnice, o muralu umetnika Jaše Mrevljeta na ljubljanski tržnici ter o filmu Sanremo scenarista in režiserja Miroslava Mandiča.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vsi učenci bodo imeli pouk na daljavo vsaj še dva tedna, zato smo v Infodromu obiskali Patrika, ki živi na območju, kjer imajo z dostopom do interneta težave. Pozanimali smo se tudi, kako so se organizirali v družini Arsenić, v kateri so štirje otroci, ki se zdaj šolajo z uporabo elektronskih naprav. Ves svet je nestrpno čakal izide predsedniških volitev v ZDA. Zakaj je tako in kakšno vlogo ima tam predsednik, smo pojasnili v rubriki Podrobno pod lupo. Otroška poročevalka Tisa pa se je pogovarjala s svetovno znano plesalko Niko Kljun. Ta ji je med drugim povedala, zakaj se je preselila v Združene države Amerike.

Osvežilna fronta se po več mesecih spet vrača. Ustvarjalci so se lotili aktualne teme in z več plati in na svoj način pogledali na življenje, ki zaradi virusa pogosto poteka na daljavo. Kaj vse v našem življenju poteka na daljavo, kakšna je ljubezen na daljavo, ali je mogoče praznovati rojstni dan na daljavo? Več v prvi oddaji jesenske sezone, v soboto dopoldne na TV SLO 1.

V Tarči: Šolanje na daljavo. Učenci, učitelji in starši zrejo v računalnike, če jih imajo in če dostop do medmrežja in sistem delujeta. Trgovine z igračami so odprte, šole zaprte, tudi v krajih brez okužbe. Po mnenju mnogih bo škodo v izobraževalnem sistemu in luknje v znanju tega rodu veliko teže odpravljati kot v gospodarstvu.

Direktorica Gledališča Glej Inga Remeta, Sarajevčanka slovenskega rodu, je kot 13-letna deklica med vojno z zadnjim konvojem zbežala iz obleganega mesta. Kako so jo sprejeli v Sloveniji? Danes je uspešna kulturnica, nevladnica, producentka. Pogovarjali smo se z bosansko-hercegovskim pisateljem Farukom Šehićem. Nanj in njegovo sestro je med odraščanjem v Bosanski Krupi neizbrisno sled pustila soseda – Slovenka. O teti Greti že nastaja roman. Medtem ko koncertne dvorane samevajo, nam je glasbena družina Zorana Miteva na svojem vrtu v Logatcu zaigrala znano makedonsko ljudsko pesem Lele Jano. Prisluhnite!

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obiskali smo ljubiteljico konj, Nino Delopst. Dom je ponudila dvema konjema, ki ju je iz slabih razmer rešilo Društvo za zaščito konj in drugih živali. Predstavljamo evropske žerjave, velike ptice, ki jih te dni lahko občudujemo v preletu čez Slovenijo. Družili smo se z živalmi na skoraj pravljični kmetiji Tamare Tomašič. Spoznavamo jemenskega kameleona. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Rožnik je priljubljen sprehajalni in rekreacijski cilj Ljubljančanov ter prizorišče tradicionalnih prireditev, kot je podelitev literarne nagrade Kresnik. Rožnik je predstavljal navdih mnogim umetnikom, tudi Ivanu Cankarju, ki je na vrhu krajši čas bival in ga opisoval v svojih pismih. Pred stoletji pa je bil to predvsem romarski cilj, v cerkvi so imeli vsako leto tudi mašo za dijake ob začetku šolskega leta.

Rek o vzgoji pravi: Naj vas ne skrbi, kaj vaš otrok sliši, skrbi naj vas, kaj vidi. Specialni pedagog Marko Juhant poudarja, da vzgajamo z zgledom. Spoznali bomo, kako se pri vzgoji svojih dveh slišečih deklic znajde naglušna mama Nina Jeranko. Sicer pa za vse otroke veljajo enaka vzgojna pravila, le da vzgoja od staršev otrok s posebnimi potrebami terja še dosti več napora in doslednosti. To na svoji koži občutita Katarina in Klemen Lajevec, starša šestih otrok. Jakob, peti po vrsti, ima hud razvojni zaostanek in je netipičen avtist. Kar sta se kot starša doslej naučila, Jakob postavlja na glavo.

2. del: Azija
Azija je celina, ki se ponaša z največjo pestrostjo in največjimi skrajnostmi. Razprostira se od severnega povratnika do ekvatorja. Na severu se v velikem številu zbirajo mroži, okoli odročnih ruskih ognjenikov se klatijo rjavi medvedi. To je svet, v katerem lahko v gorskih gozdovih Kitajske najdemo opice, podobne jetiju, v vročih iranskih puščavah pa zelo nenavadnega plenilca. Čeprav je to največja celina na svetu, se zdi, da divjim živalim zaradi človekovih posegov ponekod že zmanjkuje prostora.

SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / Režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo eno vidnejših slovenskih sodobnih umetnic, prepoznano tudi v tujini -Meto Grgurevič. Ustvarja nenavadne ali nefunkcionalne mehanizme in kinetične sisteme, ki na videz delujejo kot romantični in arhaični stroji, obenem pa so tudi umetniške skulpture.
Ljudje se že od nekdaj oziramo v nebo in se sprašujemo, kaj je tam zgoraj, koliko zvezd je na nebu, kako veliko je vesolje in kako je nastalo. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc pa se je odločila, da bo odgovore tudi poiskala.
Reka Mura je reka treh držav, ki se na svoji 438 kilometrov dolgi poti od izvira v avstrijskih Turah pa do izliva v reko Dravo iz divje, visokogorske hudourniške reke, postopoma spremeni v nižinsko. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalcem ob strugi vzbujala strah in spoštovanje pa tudi ljubezen.
Zgodovina Frančiškanskega samostana Novo mesto sega več kot 500 let v preteklost. Njegova knjižnica skriva izjemno zapuščino znanja. Več kot 30 inkunabul in 20.000 knjižnih enot pokriva različna znanstvena področja. Knjižnica spada med najbolj raziskane samostanske knjižnice.
Na preteklost pa nas spominjajo tudi številni gradovi in dvorci, s katerimi je prepredena Slovenija. Za nekaterimi ni ostala niti sled, veliko jih je v razvalinah, vse več pa je lepo obnovljenih. Med njimi je tudi eden najstarejših v Sloveniji – grad Rajhenburg pri Brestanici na vzhodu države.

Sončen novembrski dan nas je pričakal v Vipavski dolini, ko smo na njivi Toma Štruklja nabirali radič. Številne sorte goji Tomo, poseje jih poleti, ko pobere zgodnji krompir. Mehke lističe popeče za rižoto ali jih nareže za solato. Prelije jih z balzamičnim kisom, ki ga prav tako dela sam. Zori ga v akacijevem sodu, v hladni in vlažni kleti.
Pozabljena, a stara in trdoživa sadna vrsta so kutine. Nasad družine Ficko je star 17 let, rumeni plodovi v obliki hrušk ali jabolk pa lepšajo krošnje dreves na Goričkem. Brigita Ficko kutin ne lupi, dobro jih opere in nareže za pripravo kutinovega sira.
Če imate doma kraljevo ali nikolajevo strelicijo ali evkalipt, bo prav prišel tudi nasvet Klementine Tement o njihovem prezimovanju.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, namenili pa smo jo spodbujanju trajnostne gradnje, gradnje z lesom. Prvi ambient vas bo preseneti, kajti ni na trdnih tleh. Les se uporablja tudi v sodobni navtiki, predvsem na palubi in pri notranji opremi. Tehnologija obdelave lesa je zelo razvita, kar omogoča številne oblikovalske možnosti in tako les s svojo toplino in ekskluzivnostjo blesti tudi v vseh prostorih lepotice, ki nas je gostila na svojem krovu. Soboško jezero, ki mu v Prekmurju pravijo tudi Soboško morje je nastalo kot rezultat človekovega posega v prostor, z izkopom gramoza, ampak danes je povsem zlito z naravo. Tu je svoj novi dom našel impresivni paviljon, s katerim se je Slovenija leta 2015 predstavila na svetovni razstavi Expo v Milanu. Arhitekta in oblikovalca Eva in Ignacio sta se kot študenta spoznala v Belgiji, nekaj let intenzivno delala v Španiji, nato pa sta se preselila v Slovenijo. Tu sta ustvarila družino in blagovno znamko - katere bistvo je slovenski les – preobražen v igrače, dodatke za dom, svetila in dekoracijo, prežet s tradicijo, izročilom in oblikovno domiselnostjo.

Vsak konec tedna se za okroglo mizo zberejo štiri dame, vsaka s svojim izrazitim karakterjem, in na poljuden način komentirajo aktualna dogajanja z najrazličnejših področij.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsako soboto povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda pa bo Zadnja beseda?

Žalost me uči, da življenje razpolaga z mano.
Razmišlja Milan Jovanović

Štefan je obupan, saj Olge že ves dan ni. Najprej obtoži prebivalce vrta, da spletkarijo in ga hočejo spraviti ob službo, nato pa spozna, da se je Olga ujela v pajkovo mrežo. Bo premagal ljubosumje in rešil svojo kraljico?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.

Z izzivom, ki ga ponuja kviz Joker, se bo tokrat spoprijela Maja Novak iz Ljubljane. Mojstrica družabnih iger je dolgo časa delala kot knjižničarka na oddelku igroteke. Leta 2005 so ji diagnosticirali multiplo sklerozo, ki jo je zadnja leta priklenila na invalidski voziček. Na poti to čim višje nagrade, ki bi ji omogočila nakup dvigala za lažje življenje, ji bo pomagala hči Eva Novak.

V Kaj dogaja smo se tokrat posvetili junakom Twitterja, doma in po svetu. O njih bomo peli na Mali terasi, največja svetovna tviteraška zvezda iz ZDA pa bo nastopila v rubriki PUP TV. Preverjali bomo še, kako poteka šolanje na daljavo in kakšno presenečenje je minister Hojs pripravil za otroke. Z gostom Davidom Urankarjem pa bomo razkrili resnico o zimskih gumah.

Prijatelji odrinejo na zahtevno pot. Za njimi se poda tudi Piet. Kaj kmalu se izkaže, da ima vsak svoje skrite razloge za to. Stvari se zapletejo, ko se jim želi pridružiti še Lisin bivši fant, nekdanji džihadist.

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Matteo Garrone, znan po režiji filmov Gomorra in Resničnost, je navdih za film Dogman dobil ob brutalnem dogodku, ki je v osemdesetih letih polnil strani italijanske črne kronike.

Na obrobju mesta, na meji med metropolo in divjino, vlada en sam zakon: zakon močnejšega. Tam živi Marcello, droben in pohleven možakar, ki dneve preživlja v svojem skromnem pasjem salonu, prosti čas pa posveča ljubljeni hčerki Alidi ter nenavadnemu razmerju s tiranskim Simoncinom, nekdanjim boksarjem, ki ustrahuje soseščino. Po enem številnih ponižanj začne Marcello snovati divje maščevanje.

Mračen, a tudi nežnosti in humorja poln t. i. urbani vestern o divji zveri, ki se skriva v vseh nas, je v Cannesu dobil nagrado za najboljšega igralca.


Originalni naslov: DOGMAN
Leto produkcije: 2018
Država: Italija, Francija
Žanr: kriminalna drama
Režija: Matteo Garrone
Scenarij: Matteo Garrone, Ugo Chiti
Igrajo: Marcello Fonte, Edoardo Pesce, Nunzia Schiano, Adamo Dionisi

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.