Nocoj v Kulturi o kulturnih dogodkih, ki so jih v času zaprtja pripravili v Layerjevi hiši in Prešernovem gledališču v Kranju. Na spletnem dogodku Slovenskega knjižnega sejma so danes govorili o založništvu v času korone pri nas in v Evropi. Predstavljamo knjigo Valovanja etnologinje Inje Smerdel, ki je izšla pri založbi Didakta, v Zavodu sv. Stanislava pa smo si ogledali razstavo slikarja Janka Orača.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Četrtkovo jutro bo z vami preživel David Urankar, ki bo najprej s Sašom Šketo poskrbel za zdrav zajtrk. Pred zloglasnim črnim petkom vas bomo opozorili na nevarnost lažnih spletnih trgovin in lažnih dostav na dom ter na pasti neverjetnih popustov. Ob mednarodnem dnevu pomanjkanja železa bomo odstirali mite in resnice o tej bolezni. V Domači lekarni bomo z zeliščarko Moniko Mulej spoznavali baldrijan, v rubriki Te male živali pa akvarijske ribe. Ne spreglejte tudi prispevkov, ki jih pripravljajo naši koprski kolegi.
Lojzek in Pika srečata Modrega viteza, od katerega izvesta, da je mavrična vila padla v kremplje zlobnega čarodeja Zlobka. Ta hoče, da ves svet postane črn, zato bi rad mavrični vili vzel njene moči. Trije prijatelji se odpravijo rešit mavrično vilo, njihova pot pa je polna nevarnih dogodivščin. S pomočjo novih prijateljev jim podvig uspe in na Zlobkovem gradu jih pričaka celo presenečenje. Ves svet je spet pisan!
Sara in Raček gledata napeto tekmo tenisa v dvojicah. Ker si prenosa ne moreta ogledati do konca, skleneta, da bosta tekmo dokončala kar sama. Na domačem dvorišču naredite črte za igrišče in si pri Gospe s šalom izposodita mrežo. Toda za igro v dvojicah jima manjkata še dva igralca.
Tilka ima čajanko s svojo punčko. Njeni prijatelji razočarani ugotovijo, da na čajanki ni prave hrane in da se Tilka le pretvarja. Pa tako so lačni! Tilka se odloči, da bo odprla gostilno s pravo hrano in bo povabila prijatelje na malico. A sama težko vodi veliko gostilno. Skupaj s prijatelji ugotovi, da je velik užitek, če si pomagajo in skupaj pripravijo malico.
Petrček skriva svojo zbirko školjk pred Suzi, ker bi jo rada prebarvala. V varstvo jo zaupa Kalimeru. Ko Kalimero za trenutek ni pozoren, jo odneseta Tilen in Bobi, ker potrebujeta nekaj posebnega za nalogo. Kalimero mora školjke dobiti nazaj. S Pavlinco začneta preiskavo ...
Nuška se zelo veseli iger v Čarobnem gozdu. In seveda velikanske pite, ki jo zmeraj pojedo na koncu iger. To vsako leto speče Gogi, ki si za udeležence izmisli številne zanimive izzive. Na igrah je do zdaj vedno zmagal Zmajči. Tokrat pa pot do zmage ne bo lahka. Iger se namreč udeleži nekdo, ki vse zelo preseneti.
Peppermint Patty ni najbolj navdušena nad šolo, zato bi se rada prepisala na zasebno šolo. Snoopy ji prinese letak in jo pusti v veri, da obiskuje imenitno zasebno šolo, za katero se na koncu izkaže, da je v resnici pasja šola.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Bodo sežigalnice odpadkov v Sloveniji, kjer imamo za zdaj eno samo, rešile problem kopičenja smeti? Kje bodo stale? Bodo odpadke sežigali tudi v TEŠ-u in TeTOL-u? Bi se morali odpadkov lotiti pri njihovem izvoru? O tem bo govora v tokratni oddaji Moje mnenje. S predstavniki ministrstva, lokalne skupnosti in nevladnih okoljevarstvenih organizacij se bo pogovarjal Viki Twrdy. "
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.
3. del: Znanstveniki
Tretji del dokumentarne nanizanke predstavlja štiri pomembne znanstvenike, ki so se s svojimi dognanji zapisali v zgodovino. Marie Curie in Albert Einstein sta si vsak v svojem času in na svojem področju drznila razmišljati po svoje in tako ovrgla nekoč veljavne teorije. Britanski matematik in kriptoanalitik Alan Turing je razvozlal delovanje nemškega šifrirnega stroja Enigma, a je bil obenem preganjan zaradi svoje istospolne usmerjenosti. Za kitajsko znanstvenico Tu Jovjov pa je svet izvedel šele 40 let po njenem prelomnem odkritju zdravila proti malariji.
V tokratnem Vklopu teče beseda o virtualni resničnosti. Gosta sta virtualni kreativec Antonio Giacomin in diplomirani socialni delavec ter strokovni svetovalec centra LOGOUT enote Izola Janez Arh. Z njima se preko Skype-a pogovarja voditeljica Barbara Ferluga, nekaj vprašanj pa postavljajo tudi sodelujoči dijaki višjih srednjih šol. Med drugim bo o virtualnih svetovih s svojega gledišča spregovoril tudi dr. med. nevrolog Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo UKC LJ.
Kedves Nézőink, ma a Határtalan című adásunkat láthatják. A tartalma:
- hazaköltöztek a Magyarországon tanuló vajdasági diákok (Újvidéki Televízió);
- csak kiszállítással és elvitellel működhetnek az éttermek (Keszthelyi Televízió);
- gyertyagyújtás az első világháború áldozatainak emlékére (Drávatáj magazinműsor);
- Király Marija, Muca néni Magyar Bronz Érdemkereszt kitüntetésben részesült (Lendvai Tévéstúdió);
- Ádám Veronika a népi hímzés modernkori követője (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- nagy mennyiségben terem idén a csipkebogyó (Keszthelyi Televízió);
- Csík Zenekar: Hazám, hazám.
Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Brez meja ogledate naslednje prispevke:
- vojvodinski študenti, ki se izobražujejo na Madžarskem, so se vrnili domov;
- restavracije poslujejo le z dostavo in prevzemom hrane;
- prižig sveč v spomin na žrtve prve svetovne vojne;
- Marija - Muca Király prejela bronasti križ reda za zasluge;
- sodobna privrženka ljudskega vezenja Veronika Ádám;
- šipek raste letos v velikih količinah;
- Csík Zenekar: Hazám, hazám.
Z kot Zofka je nova oddaja, ki jo bodo predšolski otroci ob sobotnih jutrih lahko spremljali v živo. Izmenjaje jo bodo vodili Nejko Smejko, Anka in Gaki v družbi navihanih Zane, Larsa in Karle. Sestavljali bodo besede in reševali besedne uganke, pri čemer bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Spoznavali bodo poklice in izvedeli, čemu so namenjeni nekateri predmeti. Otroci zunaj studia bodo predstavljali živali in se oglašali iz delovnega kotička. Tudi hudomušnih pesmi ne bo manjkalo. Vse to pa bo tiho in mirno opazovala zofa Zofka …
Nika in Nik imata po novem Sobotni krompir! V svojo družbo vabita zanimive znane in manj znane goste, lotita se zabavnih in kdaj pa kdaj tudi resnih tem, mlade spodbujata k ustvarjanju in raziskovanju, drug drugega še naprej izzivata z novimi izzivi, preverjata, kaj mladi počnejo ob sobotah in kakšno je bilo otroštvo popularnih …
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani?
Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?
V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Živa, Vid in Toni se igrajo tapkanje, toda ko se jim pridruži še Darko s prijatelji, igra postane zelo naporna. Še dobro, da si Darko izmisli novo igro, ki je bolj prijetna za vse.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
V Tarči o nezavidljivih razmerah, v katerih se je znašlo več tisoč delavcev; mnogi so ostali brez dela, nekatera podjetja so pred stečajem. Pretresljive zgodbe o usodah ljudi, ki jih je virus potisnil na rob preživetja. S kakšnimi težavami se spoprijemajo podjetniki in kako lahko pomaga država?
V Globusu tokrat o trgovini z orožjem v času pandemije. Kdo so glavni dobavitelji orožja sprtim stranem v trenutnih spopadih po svetu? Kako je virus vplival na orožno industrijo? Pa tudi o tem, ali je izbruh covida 19 pospešil ali zajezil nezakonito trgovanje.
V Točki preloma: Kako poslujejo podjetja v lasti najbogatejših? Kako zajeziti širjenje koronavirusa v delovnih okoljih?
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi o skandinavskem uspehu ohranjanja bralne kulture, v Zavodu sv. Stanislava smo si ogledali razstavo slikarja Janka Orača, v Kulturnem domu v Gorici pa so pripravili razstavo ob 80-letnici slikarja Klavdija Palčiča. Na spletu je danes potekala tudi novinarska konferenca društva Asociacija o aktualni problematiki samozaposlenih v kulturi.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V oddaji Osmi dan bomo spremljali letošnji virtualni Slovenski knjižni sejem, na katerem bodo med drugimi temami obravnavali založništvo v času epidemije. Predstavili bomo Schwentnerjevega nagrajenca za izjemne dosežke na področju založništva in knjigotrštva, ki bo znan ob odprtju sejma. Tudi pogovor bo v znamenju knjige, v studio prihaja Renata Salecl, ki bo predstavila svoje novo delo Strast do nevednosti. Kako razumejo novo realnost, v kateri smo se znašli, bomo vprašali filozofe Alenko Zupančič, Mirta Komela in Gregorja Modra. Zaznamovali bomo tudi desetletnico delovanja avtorskega kolektiva Beton Ltd. Njihove uprizoritve se problematik sodobnega sveta lotevajo s humorjem, samorefleksijo in inovativnimi uprizoritvenimi načini.
Dunaj je po zmagoslavju nad osmanskimi Turki postal veličastna prestolnica, ki je odsevala moč in vpliv Habsburžanov. Vanj so se zgrinjali največji slikarji, kiparji in arhitekti, predvsem pa genialni glasbeniki, kot so bili Mozart, Haydn in Beethoven. Ko je mesto cvetelo, je rodbina, ki je bila na čelu njegovega razvoja, izkušala posledice večstoletnih zakonskih zvez med sorodniki. Tudi to je bil razlog, da je leta 1740 na čelo habsburškega cesarstva stopila prva ženska, Marija Terezija. Vpeljala je številne reforme, a utrdila čvrsto habsburško tradicijo, ki v začetku 19. stoletja ni bila kos revolucionarnemu zanosu Napoleona.
Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani?
Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
