UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Ribica Zlatka je žalostna in noče jesti, zato jo Pepa, Jure in mami Pujsa z avtobusom odpeljejo k zdravnici Prašičkovi, veterinarki.

Pepa in njeni prijatelji se na igralni urici gospe Gazele skozi igro učijo šteti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Christoph obljubi Karlu, da bo poskrbel, da bodo dokazi proti njemu izginili, če bo poskrbel, da Ariane Christophu vrne denar. Karl je sprva neodločen, vendar ga Christoph spretno prepriča. Ko Ariane izve za Karlovo dvojno igro ...

Steffen se Franzi opraviči, ker je pritiskal nanjo in dvomil v njuno razmerje. Franzi si ob tem zelo oddahne, izve pa tudi, zakaj Steffen težko komu zaupa.
Paul se trudi prikupiti Michelle, ki sanja o potovanju okoli sveta in ponovno poskuša najti nakit v jezeru, a neuspešno. Ko Paul to sliši, meni, da je našel ključ do njenega srca.

Na večerji André prepričuje Michaela, da trpi zaradi praznine v dnevni sobi, ker ga spominja na praznino v njegovem življenju. Rosalie nima druge izbire, kot da igra z njim. Toda Michael spregleda igro in zasliši Rosalie. Mu bo povedala resnico?


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili?
*Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

Tokrat v oddaji Intervju Jože Možina gosti Borisa Tomašiča. Gost je predavatelj na medijski fakulteti, bolj znan kot voditelj in politični komentator na televiziji Nova24TV. Odgovarjal je na vprašanja o ravni diskurza v svoji oddaji. Z voditeljem sta se dotaknila tudi odločbe AKOS-a, da je Tomašič v eni od svojih oddaj spodbujal sovraštvo in nasilje. V nadaljevanju je gost opisal svoje delo in poudaril, da so edina televizija, pri kateri gledalci kličejo v program v živo, brez cenzure. Meni, da so številni državljani ponižani in razžaljeni, nekateri pa ga napadajo, češ da je Nova24TV Janševa televizija. Tomašič to oznako zavrača in pojasni, da je njihov vrednostni sistem transparenten in, kot je vsem znano, konservativen, kar v političnem smislu pomeni, da so bliže strankam, ki zagovarjajo konservativne in slovenske vrednote. O preiskovalni komisiji v DZ, ki jo vodi Mojca Pašek Šetinc, Tomašič meni, da je njen edini namen utišati medij, ki ni všeč trenutni oblasti. O njej pa meni, da drsi v diktaturo, saj želi imeti popoln nadzor nad mediji. Po drugi strani pa jim napadi Paškove prinašajo nove podpornike. Tomašič je povedal, da je na Novi 24 TV pred volitvami gostoval tudi Robert Golob, in sicer na lastno pobudo: »Gospod Golob je prišel v studio in odgovoril na očitke, ki so leteli nanj. Sedel je v moji pisarni in rekel, da nima nič proti Janši da je apolitičen, da ceni ljudi, ki znajo delati in da ni izključujoč.« Po volitvah pa se obrnilo, ugotavlja Tomašič, ki je zelo kritičen do Golobove vlade, češ da gre za veliko besed in obljub, a ni nobenih rezultatov. Podobno je z zdravstveno reformo; šele zdaj napovedujejo, kaj bodo naredili. Razočaran je nad mediji, ki Golobu ne upajo postaviti ogledala. Tomašič meni, da se je v preteklih mesecih premier Golob usodno zameril Milanu Kučanu, da se mu bo globoka država odpovedala ter ga zamenjala s tehničnim mandatarjem. O sedanji vladni garnituri pa meni, da dolgoročno prinaša korist desni politični opciji: »To, kar počnejo Luka Mesec, Tanja Fajon, Urška Klakočar Zupančič, je čudovito, ker ljudje vidijo, da je to teater absurda.« Tomašič sedanji oblasti najbolj zameri izključevanje drugače mislečih v politiki in družbi na splošno in meni, da je za uspeh Slovenije nujno povezovanje.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Prvem dnevniku, pred in po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Scott Wilson in Justin Lukach sta v svojih poznih dvajsetih letih sklenila, da si v enem letu ogledata svet. S snemalcem Andrejem Dupuisom sta v prvi epizodi prepotovala Kanado, od ene obale do druge. Od Atlantskega do Tihega oceana. Obiskala sta nekaj prijateljev, se ustavila pred parlamentom, opazovala divje živali in doživela vrhunec ob vožnji s helikopterjem čez Skalno gorovje. To je bil uvod v zanimivo pot okoli sveta.

DEPARTURES / Kanada / 2008

Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.

Letni pregled – tokrat se bomo spomnili nagrad, podeljenih zaslužnim osebnostim, in jubilejev pevskih zborov ter društev v letu 2022.
Kaj delaš? V nizu predstavitev bomo spoznali modno oblikovalko Tamino Katz iz Nonče vasi, ki živi in dela na Dunaju.
V celovškem gledališču prvič režira koroška Slovenka Mira Stadler. Absolventka seminarja Max Reinhardt je na oder postavila delo z naslovom Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt) čilskega avtorja Ariela Dorfmana. Prvo samostojno predstavo je režirala v dunajskem Burgtheatru.
V Mariboru so predstavili monografijo pod naslovom Komunikacija v večnarodnostni habsburški monarhiji, 1848–1918.
http://slovenci.orf.at

Kužki igrajo proti ekipi pujskov, ki si vedno lasti žogo. Zelo pomembno je, da žogo zaustavijo in jo obdržijo v posesti. Kako, jim bo pokazala Rozi, če bo le nehala kolcati.

Ob Zofki se igramo skrivalnice: le kje se skriva Anka in katera beseda je zavita v besede nove uganke? Kaj nam bo pokazala vojakinja in koga bosta skozi skrivnostni predmet opazovali Neža in Maša?

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

V gozdu bo plavalno tekmovanje in Vid se takoj prijavi. Ne zna še plavati in takoj se začne učiti. Ko izve, da bo njegov nasprotnik samozavestni Bor, mu poide pogum in hoče odstopiti. A Bor pravi, da so pravila jasna. Kdor se prijavi, mora tekmovati. Tako je tudi prav, saj Vid v vodi prekosi samega sebe.

Ste kaj pogrešali naša druženja po risanki? Vrnili smo se in danes spet skupaj kuhamo! Maša bo za začetek natočila pivo. Brez skrbi, ne bo ga pila, z njim bo pripravila pivsko testo. Tako hrustljavo, zlato zapečeno, ki bo obdalo osličeve fileje. Nekateri bi temu rekli »fish and chips«. Osliču pa družbe ne bo delal krompirček, ampak zelenjavni polpeti. Polpeti med peko brbotajo in cvilijo, zato Angleži to jed že stoletja imenujejo "bubble and squeak". Pred sto leti pa so v ljubljanskem hotelu Union pripravljali podobno jed, ki je vključevala še jajca in meso. Rekli so ji "hopel popel", po vzoru podobne nemške jedi. K filejem se bo prilegla domača omaka, ki spominja na tatarsko. Prav zapleteno ne bo, malo bomo sekljali in mešali.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Žuželke na krožniku. (Ne)varno hujšanje. Prekletstvo popolnosti. Nam telefon prisluškuje? Tednik: prvih štirideset.

Oddaja Arena bo prostor za soočanje mnenj in pogledov na aktualne politične in družbene razmere. Razmišljali in razpravljali bomo o vsem od trenutne politike do večno zanimivih tem. V 50 minutah bo dovolj časa za poglobljene analize in odgovore.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Alma Lapajne

Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, na katerem so predstavili delo slovenskega skladatelja Antona Lajovica (1878–1960) in delo klasičnega nemškega skladatelja Felix Mendelssohn-Bartholdyja (1809–1847). Anton Lajovic je bil eden vodilnih skladateljev 20. stoletja in začetnikov, ki so pisali orkestralno glasbo na Slovenskem. Sledil je pozni romantiki, hkrati pa se je navzel tudi impresionističnih kompozicijskih prijemov. Prav njegov Caprice za simfonični orkester predstavlja eno temeljnih del slovenske simfonične ustvarjalnosti z začetka prejšnjega stoletja. Simfonija št. 4 Felixa Mendelssohna je poimenovana tudi Italijanska, saj jo je skladatelj napisal na svojem potovanju po Italiji. Kljub uspešni prvi predstavitvi londonskemu občinstvu jo je večkrat predelal, zato obstajajo vsaj tri različice te simfonije in danes največkrat slišimo njeno zadnjo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.