Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pozdravljen, noj! Zelo velika ptica si, največja na svetu! Ne znaš leteti, znaš pa zelo hitro teči. Takoj te prepoznamo po dolgem vratu in dolgih nogah. Živiš v savanah in peščenih pokrajinah Afrike.

Pok in Pak se znajdeta na gradbišču, kjer velika stroja zasmehujeta manjšega. Toda ko je treba pokazati, kaj kdo zna in kolikšno srce ima, se izkaže, kdo je iz pravega testa.

V oddaji Dobro jutro bomo tokrat govorili o pomembnih in manj pomembnih knjigah, ki so jih skozi zgodovino pisali monarhi in svetovni voditelji. Spomnili se bomo Mednarodnega dne spomina na žrtve holokavsta, z Zavodom Mars se bomo pripravljali na Prešernovanje, dietetik bo razložil po kakšni prehrani naj posegamo v času perimenopavze in andropavze, obiskali bomo Festival znanosti in se z otroci lotili znanstvenih eksperimentov. Povabili pa vas bomo tudi na opero Carmen, kjer bo v glavni vlogi nastopila romunska mezzosopranistka Ramona Zaharia.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Michelle pri prodaji nakita naleti na prevaranta, vendar ga Paulu uspe ujeti in ji še enkrat vrne nakit. Ko preživita nepozabno noč, je Paul prepričan, da bo Michelle pripravljena preložiti svoje načrte za pot okoli sveta, vendar se moti.
Franzi je vesela, da je Tim dobil le blažji pretres možganov, vendar mu ne verjame, da je šlo le za nesrečo. Tim ji nato pove, kaj se v resnici dogaja z Ariane in njegovim očetom.
Christoph poskuša izslediti Karla, ki je izginil kot kafra, saj je prepričan, da ima njegov denar. Toda Ariane ga spelje na lažno sled.
Robert in Vanessa se ne moreta več skrivati, saj o njiju šušljajo že vsi v hotelu. Vanessa se boji, da bo Robert prekinil razmerje, a jo nato preseneti s predlogom, naj se ne skrivata več.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V drugem delu se v Kamniško-Savinjskih Alpah odpravimo v navpično steno Lučkega Dedca. Alpinistki Marija Jeglič in Eva Dolenc splezata Centralni steber, ki je kar nekaj časa veljal za najtežjo plezalno smer v naših gorah. Vzpon se prepleta s humorjem, razposajenostjo in pogledi obeh plezalk. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka Marjana Šah Štrok, gorski vodnik Milan Romih in zgodovinar dr. Peter Mikša.

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Slikarka, grafičarka in kiparka Elda Piščanec je slovenski javnosti le malo znana. Rojena v zavedni slovenski družini v Trstu, se je učila slikanja pri Rihardu Jakopiču, postala slikarka, učiteljica, ilustratorka, samosvoja avtorica preko 500 del, umrla pa je pozabljena na družinskem gradu.

24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini.
Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00.

Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Prvem dnevniku, pred in po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Prijatelji Scott, Justin in Andre se spet snidejo z Monico, ki študira v Indiji in jih bo tokrat kot vodička peljala raziskat Himalajo. V prejšnji epizodi so spoznali pisano versko plat Indije, tokrat pa se odpravijo na pravo pustolovščino. Prvi postanek je Dardžiling, kjer naj bi na Tigrovem hribu dočakali nepozabni sončni vzhod nad veličastnim najvišjim gorstvom na svetu. Potem si privoščijo še vožnjo z »muzejskim« vlakom in poziranje pred mejnim kamnom, ki deli Indijo od Nepala.

DEPARTURES / Kanada / 2008

Porabske litere. Književni natečaj je k pisanju spodbudil mlade in odrasle Slovence.
Nevsakdanji konjiček. Porabski Slovenec obnavlja starodobnike v lastno veselje.
Risbe in skice Ladislava Danča. Prekmurski akademski slikar bi lani dopolnil devetdeset let.
Snežna pravljica. Pred dobrim desetletjem so bile za Porabje značilne še mrzle zime.

A Nagyító alatt című adásban Hodos, Dobronak, Šalovci, Moravske Toplice és Lendva újonnan megválasztott polgármesterével áttekintjük egy-egy község következő négy évre szóló terveit.

V oddaji Pod drobnogledom bomo z novoizvoljenimi župani Hodoša, Dobrovnika, Šalovcev, Moravskih Toplic in Lendave pregledali načrte posameznih občin za naslednja štiri leta.

Nik in Nika vas vabita v odlično družbo - gostita namreč glasbenike prve klase.
Z nami bosta izjemni mladi glasbenici, sestri Avšič - violinistka Patricija in violončelistka Klara, ki v poustvarjanju najzahtevnejših glasbenih del podirata meje na mednarodnih tleh.
Da pa resna glasba le ni tako zelo resna in da se virtuozno obvladovanje klasične glasbe odlično spaja tudi s popularno glasbeno kulturo, potrjujeta violinist, skladatelj in aranžer Matija Krečič ter idejni vodja zasedbe Momento Cigano, kitarist Teo Collori, ki se nam pridružita v drugem delu oddaje. In ker je koncertna izkušnja najboljša v živo, bo studio poln naših krompirjevcev.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?

Mladiči se na igrišču igrajo skrivalnice. Tokrat Dimitri šteje in lovi. Tako spozna Kimbuja. Kimbu je podzemna svinja, vendar se predstavi kot cevozobec. Pili in Oku predlaga, da bi se igrali z njim.

Čuk Lovro ima polne roke dela. Njegovi štirje mladički se hočejo igrati skrivalnice, na strehi starega hleva pa ni veliko skrivališč. Bi se lahko zlil z dimnikom? Se skril pod žleb? Lovro bo moral napeti možgane in se hitro česa domisliti, ali pa ne bo imel niti malo miru pred nadobudnimi malčki.

Ste ta teden že jedli ribe? Danes se bo Petra lotila postrvi, ki je tako rekoč naša domača riba in ima rada čisto in hladno vodo. V Sloveniji se najbolje počutijo v alpskih rekah in globinah Bohinjskega jezera. Postrvi pa pogosto tudi gojijo, zato je ni težko najti v trgovinah. Pripravili bomo ribje cmočke z grahovo omako. To bo naša predjed ali lahka večerja. Nato se bomo lotili še postrvi po mlinarsko, zraven pa se bo odlično prilegla domača krompirjeva solata, ki jo bomo prav posebno začinili. K tako pripravljeni postrvi se prileže kakšen rizling ali drugo dobro štajersko vino. No, pa tudi jabolčni sok, za vse tiste, ki se v teh dneh pri alkoholu držijo posta.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Na Tržaškem filmskem festivalu bo danes premiera slovenskega filma Zbudi me režiserja Marka Šantića. Bili smo na prvem v nizu poslovilnih koncertov skupine Zmelkoow, ki je na glasbeni sceni več kot 30 let. Udeležili pa smo se tudi letne novinarske konference Slovenskega filmskega centra.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

"Mislim, da moramo porabiti manj mesa." Premierjevim besedam je sledila ustanovitev sveta za prehrano, ki je dvignil veliko prahu. V njem namreč sodeluje veliko zagovornikov veganske prehrane. Gre za demoniziranje slovenske živinoreje ali reševanje okolja in zdravja? Ali res pojemo preveč mesa in čigavi interesi so najmočnejši?

Izguba sočutja je izguba človečnosti, se pravi dokaz, da so sebične težnje prevladale nad nesebičnimi in da so si nizkotni nagibi podredili sočutje in s tem človečnost. Takšno spoznanje pa je toliko večji pretres za tiste, ki poznajo morilca, saj mu običajno česa takega »ne bi nikoli pripisali«. Ljudje navadno težko verjamejo, »da lahko tako dober človek stori takšno grozljivo dejanje«. Zato se vprašanja, ki se zastavljajo ob umoru, ne porajajo le iz radovednosti, temveč iz bistveno globljega vzgiba, ki lahko sega tudi do samega dna prvinskosti človeške narave. Vprašanja o razlogih za umor pa ostajajo pogosto brez pravega odgovora, saj so osebni in družbeni vzroki zločina v svojem izvornem, ontološkem bistvu pogosto težko dostopni celo strokovnemu proučevanju, kaj šele sposobnostim razumevanja vseh tistih psiholoških in socioloških dejavnikov, ki so zaradi usodnih medsebojnih vplivov privedli do takšnega dejanja.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Obiskali smo odprtje Evropske prestolnice kulture v Veszpremu na Madžarskem, ki je potekalo pod geslom Zasij. Velik del izredno bogate in raznovrstne celoletne kulturne ponudbe bo namenjen glasbenim festivalom, mnoge razstave in druge prireditve pa smo si že lahko ogledali. Predstavljamo, kako spletni vplivneži spreminjajo naše bralne navade ter kako založniki sodelujejo z njimi pri promociji knjig. Gostili bomo Bojana Jablanovca, umetniškega vodjo Vie Negative, ki že dvajset let išče meje uprizoritvene umetnosti. Ogledali smo si prvo obsežnejšo razstavo del sodobnih hrvaških vizualnih umetnikov in umetnic, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Bažato. 130 let pa praznuje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kjer smo si ogledali nekatere zbirke ter se pozanimali, kakšni so načrti za obnovo gradu in rešitve za arheološko zbirko.

Primo Levi (31. 7. 1919–11. 4. 1987) je bil italijanski kemik in pisatelj. Ker je bil Jud, je bil deportiran v Auschwitz, a je preživel – po njegovem mnenju zato, ker je bil kemik in ker je znal nemško. Ko je bil star 67 let, je naredil samomor.

Leta 1982 se je Primo Levi odpravil v gore, kjer se je poškodoval. Srečal je moškega, ki Levija ni poznal, a mu je pomagal. Skupaj sta preživela nekaj ur, v katerih je podoživel tragične življenjske izkušnje, od aretacije zaradi članstva v antifašističnem gibanju do travmatičnega bivanja v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno.

QUESTO E'UN UOMO / If this is a Man / Italija / 2021
Scenarij: Salvatore De Mola, Marco Spagnoli, Marco Turco
Režija: Marco Turco, Marco Spagnoli
V glavnih vlogah: Thomas Trabacchi, Sandra Toffolatti, Werner Waas

Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Na Tržaškem filmskem festivalu bo danes premiera slovenskega filma Zbudi me režiserja Marka Šantića. Bili smo na prvem v nizu poslovilnih koncertov skupine Zmelkoow, ki je na glasbeni sceni več kot 30 let. Udeležili pa smo se tudi letne novinarske konference Slovenskega filmskega centra.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, po Dnevniku in pred Odmevi.