Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pozdravljen, konj! Si zelo velika žival, hodiš in tečeš po vseh štirih. Spadaš v isto družino kot zebre in osli, zelo ste si podobni. Živiš v čredah. Ko si zaspan, se ne zlekneš v travo. O, ne! Spiš kar stoje!

Pak iz kartona izdela ne najbolj posrečen grad, zaradi česar se prijatelja podata na dvor bajeslovnega kralja Arturja. V njegovi jedilnici je za dolgo mizo velik direndaj, zato se Pak domisli rešitve.

To jutro vas bodo mariborski jutranjiki popeljali na sprehod po parku, saj prav danes obeležujemo dan sprehodov po parku. Ker je slovenski letalni praznik tik pred vrati, se bodo iz Planice oglasili kolegi iz športnega uredništva ter predstavili vzdušje pred kvalifikacijami. V studiu nas bo obiskala zobozdravnica, ki bo ponudila nekaj nasvetov pri preobčutljivosti zob, spomnili se bomo na podelitev Glazerjevih nagrad, izvedeli bomo kako je nastal muf, se naučili pravilno zasaditi cvetoče balkonsko korito, za konec pa bomo uživali še ob zvokih harfe.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Christoph zasleduje Ariane v upanju, da ga bo pripeljala do Karlovega trupla. Ko ga ustavi Franzi, jo izgubi izpred oči. Ariane opazi, da ji nekdo sledi, zato Christophu nastavi past.
Lucy želi Joellu pomagati najti navdih za njegov roman, vendar je ves njen trud zaman. Joell hoče zato zapustiti Knežji dvor in navdih poiskati drugje. Da bi Lucy to preprečila, si na mah izmisli srhljivo zgodbo, ki naj bi jo kot otrok slišala od stare sosede.
Cornelia zaradi lesne gobe ostane brez stanovanja. Vanessa zato prepriča Alfonsa in Hildegard, da jo vzameta za podnajemnico, vendar se hitro pokaže njena obsedenost z urejenostjo. Hildegard skrbi, da življenje z njo ne bo lahko.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.

Je reševanje nekaterih ameriških bank in švicarske banke Credit Suisse pokazatelj, da je pred nami nova bančna kriza? Kaj je šlo po reformah, ki so sledile finančni krizi leta 2008, narobe tokrat? Evropski in svetovni bančni sistem smo po letu 2008 bolje pripravili za primere bančnih zlomov in kriz, toda kako odporen je v resnici? In koliko je k težavam prispevalo zaostrovanje denarne politike, s katerim se centralne banke borijo proti pereči inflaciji? Odgovore iščemo v tokratnem Globusu, 28. marca.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Leta 1937 James Herriot, diplomant veterinarske fakultete iz Glasgowa, uresničuje svoje sanje in nastopi delo veterinarja na severu Jorkšira. Hitro spozna, da je enako pomembna kot oskrba živali tudi skrb za njihove lastnike, ki so včasih muhasti in zahtevni. James začenja kariero na kliniki Skeldale ki jo vodi kaotični in nepredvidljivi šef Siegfried Farnon. Tu je še Siegfriedov samovoljni brat Tristan in prekanjena gospa Hall, ki spretno krmari njihovo ladjo. James spoznava domačine, še posebej mu je pri srcu Helen Alderson, kar je razlog več, da si želi ostati.

- Nadaljevanka je posneta po avtobiografskih romanih Jamesa Alfreda Wighta, veterinarja in pisatelja, bolj znanega pod pisateljskim imenom James Herriot.
- V mestecu Thirsk so leta 2015 priljubljenemu veterinarju postavili spomenik.
- Njegov učenec Peter Wright še danes opravlja veterinarsko prakso. Njegovo vsakdanje delo je prikazano v zelo priljubljeni britanski dokumentarni seriji.

1. del:
Mladi veterinar James Herriot končno dobi pozitiven odgovor na prošnje za službo. Odpotuje v Yorkshire k uglednemu veterinarju Siegfriedu Farnonu. Med potjo stopi z avtobusa prekmalu in mora peš po dežju. Dr. Farnon je zagrenjen, strog in je odslovil že številne mlade veterinarje, ki so prišli k njemu za pomočnika. Jamesa takoj vzame s sabo na teren, kjer mora pregledati konja. Farnonova gospodinja gospa Hall je Jamesu naklonjena in ga zagovarja, ko se ta že prvi večer pijan vrne iz gostilne, kjer so si ga vaščani privoščili in mu podtaknili močno pivo.

ALL CREATURES GREAT AND SMALL / Velika Britanija / 2020
scenarij: Ben Vanstone
režija: Brian Percival
v glavnih vlogah: Dame Diana Rigg, Nicholas Ralph, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Rachel Shenton, Samuel West

Vklop je tokrat glasbeno obarvan. Gostja v studiu je zmagovalka Slovenske popevke 2022, Mia Guček. Z energično in uspešno pevko se poleg voditeljice oddaje Barbare Ferluga, v studiu pogovarjajo še dijaki Jan, Martina, Sarah in Kaja. Med prvim in drugim delom pogovora pa v prispevku spoznamo mlado tržaško skupino Rental0012. Pravkar je izšel njihov prvi minialbum z naslovom La vita in una sera, načrtujejo pa še dva minialbuma. V oddaji sodelujejo tudi ostali člani letošnje ekipe Vklopa, ki se oglašajo v krajših izjavah. Uredništvo oddaje podpisujejo režiser Jan Leopoli, voditeljica Barbara Ferluga ter Poljanka Doljak.

A Vendégem című adásban Kovács Irénről, a recehímzés és a tojáskarcolás muravidéki mesteréről láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si boste lahko ogledali portret prekmurske mojstrice mreženih čipk in praskank Irén Kovács.

V tokratnem Krompirju bosta Nika in Nik preverjala, kdo od njiju je močnejši in kaj sploh je moč. V studiu se bosta pomerila, spremljal ju bo Luka Vidic iz Hiše eksperimentov, pridružili pa se jim bodo tudi Jure, Marcel in Urh s svojim elastomobilom. Obiskali smo tudi Rebeko in Anžeta iz JU JITSU kluba SIBOR v Kočevju, v katerem dosegajo izjemne mednarodne uspehe. Včasih pa v življenju potrebujemo tudi moč, da nam je lažje, zato se bo Gaji in Klemenu pridružila psihologinja Tadeja Batagelj iz Svetovalnega centra Maribor. V Laboratoriju izzivov sta izziv z baloni pripravila Teja in Jure. Kako se bodo odrezali Nika in Nik ter Gaja in Klemen?

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW.
Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?

Pili je dolgčas. Z Dimitrijem in Okom se zato odločijo, da bodo lovili metulja. Med tem se izgubijo. Točno, Makebin kruhovec morajo najti. Toda kruhovec, ki ga najdejo, ni Makebin. Kako ga bodo našli?

Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Tanki listi pripravljenega vlečenega testa so pravi kuharski zaveznik! Radi jih uporabljamo za češnjeve, jabolčne in skutne zavitke, lahko pa nastanejo bureki in mesne pite. Danes se bomo ozrli proti Grčiji in spekli špinačno spanakopito. Pri tej slani piti sta ključni sestavini špinača in sir feta. Posladkali pa se bomo s sladkimi pistacijevo-orehovimi baklavami.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Med pogovorom o svoji zasebnosti je premier presenetljivo izjavil, da so šli z reformami korak predaleč. Še posebej je bil kritičen do finančnega ministra. Še pred nekaj dnevi so ministri zagotavljali, da bodo reforme izvedene. Nova strategija premierja glede reform in tudi razkrivanja podrobnosti iz zasebnosti je presenetila javnost in koalicijske partnerje.

Igrana dokumentarna oddaja je zgodba o prihodu Langobardov iz Panonije čez ozemlja današnje Slovenije v Italijo, kjer v 6. stoletju – v krajih, »kjer se cedita med in mleko« – ustanovijo Vojvodino Furlanijo. Langobardom zgodovinarji pretežno pripisujejo germanski izvor, oddaja pa se naslanja na ugotovitve dunajskih zgodovinarjev, ki menijo, da so bliže ljudstvom iz Panonije, rimske province, ki se je raztezala na ozemlju današnjih Slovenije in Madžarske. Oddaja razkrije posebnosti bojevanja Langobardov in njihovega orožja, načina življenja, prehranjevanja in oblačilne kulture; predstavi tudi gojenje obrti tkalstva, kovaštva, usnjarstva, izdelovanja lončene posode in predmetov iz zlata ter kovanja lastnega denarja.

LANGOBARDI - ALBOINO E ROMANS / Italija / 2021 / Režija: Simone Vrech

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V Doževi palači v Benetkah smo si ogledali retrospektivno razstavo Vittoreja Carpaccia, ki prinaša posodobljeno zgodovinsko-kritično branje njegovega slikarstva. Iz koprske stolne cerkve sta v Benetke prišli sliki, ki sta nekdaj krasili vrata orgel, z naslovom Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju. Konservirani in restavrirani sta bili v Restavratorskem centru ZVKDS, zato moramo govoriti tudi o konservatorsko-restavratorskem dosežku slovenske stroke v svetovnem merilu. V Berlinu pa smo obiskali Muzej uporabnih umetnosti, kjer si je na razstavi Retrotopia mogoče ogledati primere dobrega oblikovanja v nekdanjih socialističnih državah vzhodnega bloka in Jugoslavije. Slovenski Muzej za arhitekturo in oblikovanje na njej med drugim predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata in delavski dom Trbovlje. Predstavljamo do sedaj spregledano, a navdihujočo zgodbo pevskega zbora Trboveljski slavček, ki je deloval med vojnama. Sestavljalo ga je okoli sto otrok rudarjev, ki pa so pod vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja postali ambasadorji kulture. Najbolj zanimiv je podatek, da so nastopili v prvem radijskem prenosu iz Evrope, ki so ga spremljali v Ameriki. Slikar Dominik Mahnič nam bo predstavil čopičograf. To je nekakšen slikarski robot, zapletena naprava, sestavljena iz številnih modulov, ki proizvaja slikarske podobe. Spremljali smo nastanek tovrstnih umetnin. Prisluhnili pa smo še koncertu izraelskega tandema Lola Marsh, ki je že četrtič razprodal slovenske dvorane. Tokrat je v Kinu Šiška predstavil najnovejši album z naslovom Shot Shot Cherry.

Nadaljevanka je posneta po prvencu pisateljice Jo Bloom, ki se je oprla na resnične dogodke in opisuje vzpon skrajne desnice v Veliki Britaniji v šestdesetih letih 20. stoletja.

Velika Britanija, 1962. Vivien Eppstein, ki izhaja iz judovske družine in dela kot frizerka v Manchestru, se zaljubi v očetovega vajenca Jacka Morrisa. Ko ta v sumljivih okoliščinah izgine, se Vivien odpravi v London, da bi ga poiskala. Ko ga vidi na uličnih protestih, skupaj z zloglasnim Colinom Jordanom, vodjem gibanja Nacionalsocialističnega gibanja, je zgrožena. Kasneje ji Jack zaupa, da v gibanju dela pod krinko in da je v resnici član Skupine 62, ki se bori proti neonacizmu. V Skupino 62 se vključi tudi Vivien.

1. del
Leta 1962 mlada Judinja Vivien Epstein, frizerka iz Manchestra, pobegne v London, ker se noče poročiti z moškim, ki so ji ga izbrali starši. Odloči se, da bo poiskala svojo pravo ljubezen, Jacka, čeprav ji je ta zabičal, naj pozabi nanj. V Londonu si poišče najemniško sobo in službo v frizerskem salonu. Že prvi dan se po službi znajde na demonstracijah neonacistov, ki jim poveljuje vodja Nacionalsocialističnega gibanja Colin Jordan. Vivien na demonstracijah doživi neprijetno presenečenje in se kmalu zaplete v mrežo laži in prevar.

RIDLEY ROAD / Velika Britanija / 2021
scenarij: Sarah Solemani
režija: Lisa Mulcahy
v glavnih vlogah: Agnes O'Casey, Tom Varey, Rory Kinnear, Eddie Marsan, Tracy-Ann Oberman, Samantha Spiro, Rita Tushingham, Tamzin Outhwaite, Danny Hatchard, Gabriel Akuwudikel

Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW.
Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.