Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

V letih pred vojno so učenci mariborske osnovne šole pri verouku po vsaki molitvi morali izreči: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!«, v medvojni nemški šoli pa so se učili tudi – angleščino! Da bi se lahko, kot je pojasnila avstrijska učiteljica, lahko po Roemmlovem zavzetju severne Afrike sporazumevali z angleško govorečim prebivalstvom.
Tokratna pripovedovalka svojih spominov je bila rojena v Mariboru leta 1929. Njena pripoved se osredotoča na ulico ob robu starega mesta, kjer so se na svojstven način odvijale vse stiske in strahote, pa tudi majhne radosti tistega težkega predvojnega, vojnega in povojnega časa. Aprila 1941 se je v ulici ustavila oborožena nemška vojska. Prvemu valu izseljevanja Slovencev se je Skuškova družina na srečo izognila, čeprav je bila uvrščena na spisek, ki so ga mariborski kulturbundovci pripravili že leta pred vojno. Družine mnogih sosedov pa so nacisti izselili in v hiše so se vselili nemški visoki uradniki ter oficirji, pa tudi Skuškovi družini so odvzeli nekaj sob in se nastanili v njih. Otroci z ulice, slovenski, nemški in kulturbundovski so se med seboj seveda spoznavali in igrali ter vsak po svoje doživljali in spoznavali tisti čas. Vdova z otrokoma, od katerih je bil eden invaliden, je v stiski iz strahu pred nacističnim pobijanjem prizadetih otrok zaplinila vso družino – otroka sta umrla, mama je preživela. Med vojno so na travniku za Skuškovo hišo pasli konje francoski ujetniki in v času hude lakote so skrivaj zamenjavali z njimi knjige za čokolade in kakav, ki so ga ujetniki dobivali v paketih od doma. Očetova tovarna konfekcije perila je med vojno delovala naprej, veliko obleke je prek ilegalnih zvez šlo na Pohorje med partizane, v kleti pa je bila ilegalna tiskarna, ki so jo Nemci po izdaji odkrili zelo pozno in se, besni, ker so jo imeli v samem središču mesta, kruto maščevali. Živeti v Mariboru v zadnjem letu vojne je pomenilo doživeti tudi vse danes komajda predstavljive strahote nenehnega anglo-ameriškega bombardiranja mesta, ki je porušilo polovico vseh stavb in terjalo stotine smrtnih žrtev.
Ob koncu vojne, ko so pričakovali osvoboditelje, so v Maribor namesto njih prišle bolgarske čete in se, prepričane, da so v nemškem mestu, vedle kot plenilci in osvajalci. Tik po koncu vojne pa se je okrog hiše na Turnerjevi ulici utaborila vojska jugoslovanske armade, ki je vsako noč odhajala na Tezno pobijat ujete ustaše. In v zgodnjem povojnem času so iz ulice spet začeli izginjati ljudje, ene so zaprli, drugi se niso nikoli več vrnili domov.

Dokumentarni film raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče obraze spreminjanja položaja žensk v družbi.

Dotakne se popularnih in tudi manj znanih ženskih vlog iz zgodovine slovenskega filma, tako junakinj v dobesednem pomenu, značilnih za številne partizanske filme, kot ustaljenih klišejev: trpeča mati, prešuštnica, opravljivka. Skozi pogovore s filmskimi igralkami, teoretičarkami in ustvarjalkami ter z analizo najpogostejših stavkov, ki jih v slovenskem jeziku izrekajo ženske, skuša ugotoviti, kdo je značilna slovenska junakinja.

Ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja.

Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje.
Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento.
Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner.
Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Baročna opera Orfej italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija iz l. 1607 je svojo krstno slovensko izvedbo doživela leta 2012 kot skupen projekt treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani: Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, pri projektu pa je sodelovala tudi Fakulteta za računalništvo in informatiko.
Izvajalci so Komorni zbor, Baročni orkester in pevski solisti, študenti Akademije za glasbo. Umetniški vodja in dirigent predstave je doc. Egon Mihajlović, režiser predstave Detlef Soelter, v naslovni vlogi Orfeja pa nastopa Klemen Torkar. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj.

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. V tokratni Avtomobilnosti se bomo posvetili motoristom, pogledali bomo, kakšne energente nam prinaša prihodnost, testirali bomo DS7 in golfa varianta, na prvo vožnjo pa popeljali ID4.

Biografski glasbeni film o življenju kraljice kanadske folk glasbe Mary Travers, znane kot La Bolduc.

Mary Travers je bila rojena v najrevnejšem delavskem sloju v Quebecu. Ni imela lahke mladosti, bila je neizobražena, v odraslosti je garala kot mati in soproga. Čeprav ni imela formalne glasbene izobrazbe, je imela izjemen posluh in talent za memoriziranje napevov in folk pesmi. Oče jo je seznanil s tradicionalnimi kanadskimi in irskimi glasbili. Garaško življenje je uravnotežila s strastnim glasbenim udejstvovanjem in, ker je imela žilico za komedijo, s šaljivimi nastopi zabavala pretežno delavsko občinstvo. Nadarjenost za nastopanje je postopoma dopolnila še z ustvarjanjem avtorskih napevov. Njen izjemen talent jo je privedel do slave in bogastva. Zgodba nas popelje od časa njene mladosti na začetku 20. stoletja do njene smrti leta 1941.

V obdobju prvega vala feminizma je družba v Quebecu še vedno negativno obravnavala ženske s talenti in ambicijami, ki naj bi bil pridržani za moške. La Bolduc je uspelo preseči omejitve časa in premikati meje na več področjih. Bistvo izjemnega preboja kanadske pevke je bilo v tem, da ji je kljub majhnim možnostim uspelo preseči tako tradicionalno vlogo ženske kot nespodbudne družbene razmere, zaradi česar je imela status delavske junakinje.

Izvirni naslov: LA BOLDUC / Kanadski film, 2017 / Režija: François Bouvier / Scenarij: Benjamin Alix, Frédéric Ouellet / Igrajo: Debbie Lynch-White, Émile Proulx-Cloutier, Bianca Gervais

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Avanturistična športna drama je posneta po resničnih dogodkih na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Žal so se te igre ljudem najbolj vtisnile v spomin zaradi krvavega napada palestinskih teroristov na izraelske športnike, a znane so tudi po tem, da je ameriški plavalec Mark Spitz kot prvi športnik v zgodovini osvojil sedem zlatih kolajn in da je bila na sporedu tudi izredno pomembna košarkarska tekma med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Zmaga v košarkarskem finalu je med hladno vojno pomenila velik prestiž. To je zgodba o tem, kako je Rusom uspelo poraziti do tedaj nepremagljive Američane.
Film prikaže zanimive košarkarske akcije v počasnih posnetkih, je dobro posnet in čustven, hkrati pa sledi resničnim dogodkom.

TRI SEKUNDE / DVIZHENIE VVERKH / GOING VERTICAL / RUSIJA / 2017
Režija: Anton Megerdičev / Scenarij: Nikolaj Kulikov, Andrej Kurejčik / Igrajo: Vladimir Maškov, John Savage, Marat Bašarov, Sergej Garmaš, Ivan Kolesnikov, Otar Lortkipanidze, Irakli Mikava, Aleksandra Revenko, Aleksander Rjapolov, James Tratas, Kiril Zajcev, Andrej Smoljakov, Ivan Orlov, Egor Klimovič, Dmitrij Frid …

Po tem ko je bil režiser in igralec Boris Kobal obsojen zaradi plagiatorstva in goljufije, se je zavil v medijski molk. Zdaj ga prekinja s prvim daljšim televizijskim intervjujem pri Zvezdani, v katerem bo spregovoril o prevzemanju odgovornosti in posledicah svojega dejanja. Kaj ostane človeku, po tem ko je bil kaznovan? Sram, krivda, socialna smrt? Kakšni razmisleki ga čakajo, kdo je z njim? Ali obstaja življenje po usodni napaki?

Po uspehu prvenca ’’GalaXie’’, KiNG FOO-ji nadaljujejo s čustvenimi in spiritualnimi zgodbami v naslednji album, vedno bolj nepričakovani in drugačni.
Avtorska glasba se širi tudi v druge jezike, prav tako kot njihove nenavadne (avtentične) priredbe.
In ko se nam zdi da se je svet ustavil, se KiNG FOO-ji še vedno trudijo s svojo glasbo, da bi ta svet naredili boljši.
V letu 2020 so izdali single ‘’We could’’ z močnim sporočilom o spremembi in sprejemanju samega sebe in za to pripravili animirano risanko, v režiji basista Mateja Sušnika.
Pred tem so obiskali svet, od Evrope do Azije, znani kot hiperaktivni na koncertih, s skladateljem in multiinstrumentalistom Rokom Golobom na bobnih, z basistom in režiserjem Matejem Sušnikom, kitaristom Petrom Hudnikom in karizmatično pevko Aleksandro Josić, KiNG FOO-ji še naprej kreirajo z njihovo energijo, v studiu, v živo, v širni svet.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.