Mariborsko jutro bo tokrat pomladno obarvano. Povabili vas bomo na 6. Festival sprehodov, predstavili čistilno akcijo v Račah, kjer moči združijo lovci in osnovnošolci, naučili pa se bomo tudi izdelati šopke za materinski dan iz rož, ki nikoli ne uvenejo. V rubriki Svetujemo bo dr. Ivica Flis razložila kako do kakovostnega spanca, izvedeli bomo kako se ženske znajdejo v svetu računalnikov, povabili pa vas bomo tudi na BOB leta.

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem.

Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

Klarinetist Borut Bučar, letnik 1935, je predstavnik swing generacije slovenskih jazzovskih glasbenikov. Šolal se je v Ljubljani, kjer se je tudi začela njegova poklicna glasbena pot. Številne generacije pomnijo zvoke njegovega klarineta s plesov na klasični gimnaziji in v Narodnem Domu. Pravzaprav bi v prestolnici težko našli prizorišče, kjer ni nastopil s številnimi glasbenimi skupinami. Leta 1958 se je priključil Ljubljanskemu Jazz ansamblu, s katerim je dve leti kasneje posnel prvo jazzovsko ploščo v Jugoslaviji, leta 1981 pa s prijatelji ustanovil Greentown Jazz Band – in z njim uspel v domovini jazza, v ZDA.

Gosta oddaje V petek zvečer sta izjemna športnika, olimpijca in danes poslovneža, ki od nekdaj gojita veliko ljubezen do glasbe. To sta Jure Franko in Jure Košir.
V družbi Diamantov glasbeni oder zasedata tudi vrhunska glasbenika Nina Pušlar in Bor Zuljan, pevke Saša Lešnjek, Larisa Sreš in Deja Čerček, Gregor Ravnik, Jure Jaklič in Godalni kvartet C'est La Vie. Predstavlja se glasbena naveza hčere in očeta, Naja in Franci Podbrežnik, z vsakim nastopom bolj navihan trio Dinamitke ter prvič v naši družbi Kristijan Crnica in Aljaž Ramot. V duhu minulega Svetovnega prvenstva v Planici, se tej športni lepotici poklanjamo z Avsenikovo pesmijo Planica v izvedbi Anite Kadenšek, Mance Špik, Marka Vozlja in Matjaža Robavsa. DJ Melani, plesalke Plesnega mesta in naše gledalce je na noge dvignil nastop Alenke Godec in Mance Špik.

Spomladanska televizijska sezona oddaje V petek zvečer nadaljuje z odkrivanjem izjemnih glasovnih talentov, tokrat starejših od 16 let. Lana Hrvatin in Kristina Čok prihajata z Obale, predstavljata pa se s sestavljeno priredbo pesmi Danila Kocjančiča in Draga Misleja - Mefa.

Ob 10. obletnici predstave Razstava src in 40. obletnici delovanja Društva Sonček Maribor je nastal dokumentarni film NIČ KAJ DRUGAČNI OD DRUGIH avtorjev Svetlane Dramlić in Roka Vilčnika, producentke Lidije Šestak Zorič ter v produkciji Društva Sonček Maribor in Rosa production.
Razstava src je predstava Roka Vilčnika, ki je nastala kot projekt Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V njej so zaigrali člani in uporabniki Mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček in Zveze Sonček. Doživela je 37 ponovitev in ogledalo si jo je več kot 6000 gledalcev. Prebila se je v finale regionalnega Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč leta 2013, producentka Lidija Šestak Zorič in mentorica gledališke skupine pa sta dobitnici posebnega priznanja selektorice regijskega tekmovanja. Gledališka skupina se je za gostovanja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter kasneje v Srbiji naučila besedilo tudi v hrvaškem oziroma srbskem jeziku.
Radovedna kamera je pospremila člane društva na pot v Beograd, kjer so leta 2017 v gledališču Kulturnega centra Vuk Karadžić še zadnjič odigrali svojo gledališko uspešnico. Ta je nekaj posebnega prav zaradi njih samih, saj so na odrske deske prenesli svoje veselje, nepopustljivo voljo in odločnost ter brezmejno srčno čistost. Njihovo vsakdanje življenje je omejeno z vsemi mogočimi skorajda nepremagljivimi ovirami, ki pa jih s pomočjo svojih skrbnikov pogumno premagujejo. To je zgodba o trudu in požrtvovalnosti njih samih in njihovih spremljevalcev. Nežni road movie o drugačnosti drugačnih, ki v resnici niso nič kaj drugačni. Premiera filma je bila 1. decembra 2022 v mariborskem kinematografskem središču Maribox.

V prvi pomladanski oddaji preizkusimo Volkswagnov električni kombi, s katerim na parkirišču nismo imeli miru. Predstavimo vam lexusa z volanskim obročem, ki ni več okrogel. Mercedesa zaklenemo s telefonom. Primerjamo prvega in petega priusa, oddajo pa zaokroži električni nissan na bencin.

Dokumentarna oddaja razkrije nenavadno zgodbo o eni izmed najlepših poslikanih jam v Evropi. Blizu Marseilla se v globinah morja ob obali Calanquesa skriva dragulj, ki ga je morje skrivalo več tisočletij: Cosquerjeva jama. Leta 1985 jo je odkril potapljač Henri Cosquer, ki je to najdbo pred oblastmi skrival kar šest let, dokler v njej niso utonili trije potapljači. V jami je kakih sto risb in gravur konjev, bizonov, meduz in njork. Edino poslikano podvodno jamo na svetu pa danes ogroža dvigovanje morske gladine. Znanstveniki in umetniki so strnili vrste in naredili njeno repliko ter osvetlili življenje prazgodovinskega človeka pred 30 000 leti.

THE MYSTERIES OF THE COSQUER CAVE / LA GROTTE COSQUER, UN CHEF-D’OEUVRE EN SURSIS / Francija, Japonska / 2022 / Režija: Marie Thiry

V Savojskih Alpah v Franciji je nekaj najvišjih evropskih vrhov. Najvišji med njimi je Mont Blanc. Ob vznožju mogočnega vrha leži Chamonix, mondeni smučarski in gorniški kraj. Tukajšnja kuhinja temelji na hranljivem krompirju, suhem sadju in slanini. Julie Ravanel za družino pogosto pripravlja savojske jedi, medtem ko njen mož Sylvain vodi gornike po bližnjih vrhovih.

ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Friederike Schlumbom

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Znanost in tehnologija vsak četrtek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja znanosti in tehnologije ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Mrakijada je nedvomno najdaljša predstava v letošnji sezoni ljubljanske Drame, v njej nastopajo sama zveneča igralska imena. Gledališče, poezija, televizija in še kaj so domači tudi komiku Žanu Papiču, ki nas zna vedno nasmejati.

4. del: Živali v nas
Ed meni, da njegov film ni dober, zato sklene, da bo vse skupaj opustil, a si nazadnje po pogovoru z Joelom premisli. Po Cicelyju se potepa pes, ki se naveže na Maggie in ji ves čas sledi. Maggie začne verjeti, da je Rickova reinkarnacija. Maurice se navduši nad ogromnimi jajci, ki jih nesejo Marylinini noji, zato ji predlaga, da bi se skupaj lotila posla.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato pa še na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je Zoran Škrinjar predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti – jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.