Petdeset dni po veliki noči kristjani praznujejo binkošti in se spominjajo prihoda Svetega duha nad Jezusove apostole in s tem rojstva Cerke. Na binkoštno nedeljo je bilo slovesno tudi v slovenskih binkoštni cerkvah. Ena izmed njih je tudi v Ženavljah na Goričkem, kjer je bilo še posebej praznično.

V Sloveniji je ohranjenih kar nekaj zgodnje krščanskih krstilnic, kjer so nekoč kristjani krščevali odrasle s potopitvijo po Jezusovem zgledu. Odkrivamo tudi, do kdaj so uporabljali krstilnice z bazeni in kakšen je svetopisemski pomen krsta.

»Vesela novica je odločitev za dobre stvari, ki prinašajo veselje!« To je vodilo Društva Vesela novica, ki že dolgo vrsto let otrokom in mladostnikom po vsej Sloveniji predaja svetopisemske modrosti in pozitivne vrednote.

V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?

Je lahko tudi umetnost zanimivo vodilo za popotnika? V Nemčiji se tema ponuja kar sama. Ob 100-letnici Bauhausa, ene najvplivnejših šol umetnosti vseh časov, bomo obiskali Berlin, Dessau, Celle in Weimar, kjer se je vse skupaj tudi začelo. Bauhaus je dal mnoge pomembne smernice za moderno arhitekturo, oblikovanje, gledališče, slikarstvo in celo fotografijo. Morda so njegove posledice bolj prisotne v svetu, kot se zavedamo in morda zvabi na pot tudi gledalce, ki se sicer ne zanimajo toliko za umetnost …

Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev.

Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.

Žogarija je projekt, ki uteleša eno naših najpomembnejših prepričanj – da šport lahko izboljša kakovost življenja mladih, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, ter spodbudi spremembe na bolje v lokalnih skupnostih in širše.

Prestolnica Češke – Praga je eno izmed tradicionalnih prizorišč tekem svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Tokrat bo drugo letošnje, po katerem bomo že bolje vedeli, kako so v predolimpijski sezoni pripravljeni tekmovalke in tekmovalci.
V petek se bodo v polfinalih in finalih pomerili v kajakaški konkurenci. Slovenci so v Augsburgu razočarali, saj se nikomur ni uspelo prebiti med deset najboljših.
V soboto se bodo pomerili kanuistke in kanuisti. Kozorogova in Hočevarjeva iščeta pot do finala, kjer sta v Nemčiji s hitrostjo blestela Savšek in Božič, a bila oba premalo natančna.
V nedeljo pa se bodo v kajakaškem krosu znova pomerili znani in manj znani tekmovalke in tekmovalci, saj je ta disciplina zelo nepredvidljiva.

Se še spomnite trendov v gradnji pred desetletji? Gradile so se ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Pa okrogline, frčade, štirikapnice, zalomljene strehe… Marsikdo je želel graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati. Naša gostitelja Lea in Rok sta rešitev za svoj novi dom iskala več let. Naletela sta na hišo, ki je bila sicer prevelika in v marsičem neustrezna. Preobrazbo pokažemo v oddaji.
Največji leseni športni objekt v Sloveniji je dobitnik nagrad BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020. Lastnik je želel, da ta zdrava lupina ne bi obremenjevala okolja in da bi v njej ustvarili idealne pogoje ne le za šport, temveč za bivanje na splošno. Ubral je veliko trajnostnih korakov ter med drugim vse skupaj začinil z zelenjem in veliko okusno izbrane opreme, ki briše meje med zasebnim in javnim.
Tudi stanovanje, ki ga predstavimo, je nagrajeno na uglednem tekmovanju European property awards v Londonu. Lastnika sta kupila novogradnjo, ki jima je povsem ustrezala, ampak strokovno oko je v danih volumnih zaznalo še večji potencial – kar je pomenilo samo eno: tudi, če je bilo vse na novo zgrajeno, je marsikaj moralo ven. In po predanem procesu oblikovanja interierja se je lahko na koncu pokazalo vse to, kar bo gledalce navduševalo.

Na Poletni noči leta 2009 smo obeležili jubilejnih 50 let glasbene kariere pevke Elde Viler. V Križankah je Elda Viler ob spremljavi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana nastopila skupaj s številnimi glasbenimi gosti večera: Ano Dežman, Zdenko Kovačiček, Otom Pestnerjem, Galom Gjurinom, Edvinom Flisarjem, z Mladinskim pevskim zborom Stična in drugimi zapela največje uspešnice našega časa kot so skladbe: S teboj, Na deževen dan, Zlati prah imaš v očeh, Vzameš me v roke, Lastovke itd. Prireditev je povezovala Bernarda Žarn.

Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva.

BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur

V dokumentarni oddaji se predstavijo ljudje, stari sto let in več, iz Norveške, Nizozemske in ZDA: kmetovalka, seksologinja, glasbenica, študentka, snovalec spletne platforme. S precejšnjo mero humorja, kančkom melanholije in predvsem veliko treznosti razmišljajo o človekovih pravicah in dolžnostih, o svojih življenjih, izkušnjah, polnosti sedanjosti in vsekakor o ciljih, ki jih želijo doseči v prihodnosti.

100 UP / Nizozemska, Norveška, Belgija / 2020 / Režija: Heddy Honigmann

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst.

2 del: Zadnji dan
Znanstveniki odkrivajo vedno več dokazov, ki okamnine na najdišču v Severni Dakoti povezujejo s padcem asteroida, zaradi katerega so pred 66 milijoni let izumrli dinozavri. Drobne steklene kroglice, ki so jih našli tudi med škrgami ribjih okamnin, se po kemični sestavi ujemajo s kamninami z asteroida. Najbolj veličastna najdba pa je zelo dobro ohranjena noga dinozavra, ki je poginil ob trku. Drugi del serije nam prvič predstavi razmeroma podroben prikaz dogajanja na dan, s katerim se je končalo obdobje, ko so Zemlji vladali dinozavri.

DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Policija postaja vedno bolj sumničava, ker jim je Joe prikrival pomembne podatke o umorjeni Catherine. Joe nima trdnega alibija za noč umora, policija pa izve za težave, ki jih je Joe imel z umorjeno žensko v preteklosti, poleg tega pa se je prijavila tudi za službo receptorke v njegovi ordinaciji. Bobby na terapiji razkrije vedno več podatkov o svoji družini, Joe pa prične sumiti, da je vpleten v Catherinin umor in ženi izda, kje je v resnici bil v noči umora.

THE SUSPECT / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Peter Berry
Režija: James Strong
V glavnih vlogah: Aidan Turner, Shaun Parkes, Camilla Beeput, Anjli Mohindra, Adam James,
Bobby Schofield, Sian Clifford

Dirka po Sloveniji je sicer kolesarska, vendar na njej igrajo pomembno vlogo tudi motorizirana vozila. Tista s samo enim parom vrat ponavadi prevažajo snemalce, tista s štirimi in karavanskim zadkom vozijo večinoma na strehi rezervna kolesa, za direktorja dirke in njegov dober pogled na dogajanje pa je potrebno vozilo, pri katerem lahko odstremo streho. Poglobili smo se v zgodbo avtomobilov na kolesarski dirki.

*****