Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
- koszorúzás, fotókiállítás és rövid film a nemzeti összetartozás napja alkalmából;
- ajándék könyvcsomag a lendvai középiskolásoknak;
- Abraham Boris jótékonysági gyalogtúrája;
- Málénap Gyertyánosban;
- Hazatérés – Bíró Ilona kiállítása;
- Egészségünkre!: a fehér liszt és a cukor káros hatásai.
Vsebina oddaje:
- polaganje vencev, razstava fotografij in kratek film ob dnevu narodne povezanosti;
- knjižno darilo lendavskim srednješolcem;
- dobrodelni pohod Borisa Abrahama;
- Zlevankijada v Gaberju;
- Vrnitev domov – razstava Ilone Bíró;
- rubrika Na zdravje!: škodljivi učinki bele moke in belega sladkorja.
- közös ének a nemzeti összetartozás napján (Keszthelyi Televízió);
- a megújuló energiaforrások használata (Lendvai Tévéstúdió);
- Székely Vágta (Erdélyi Magyar Televízió);
- Vándorló kövek mozgalom (Újvidéki Televízió);
- Nina és Emil – komáromi mesekönyv (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- az Angyalka programmal a kutyusoknak segítenek (Szombathelyi Televízió);
- a Golubov-farm (Újvidéki Televízió).
Vsebina oddaje:
- skupno petje ob dnevu narodne povezanosti;
- uporaba obnovljivih virov energije;
- Sekeljski galop;
- svetovno gibanje Potujoči kamni;
- knjiga pravljic z naslovom Nina in Emil;
- pomoč psom v sklopu programa Angelček;
- družinska kmetija Golubov.
- a Muravidékre látogatott Potápi Árpád János magyar nemzetpolitikáért felelős államtitkár;
- az MNMI éves megbeszélése a műkedvelő csoportokkal;
- a Petőfi Sándor tanulmányi verseny díjkiosztó rendezvénye;
- Aljaž Bratkovič Odar országos matekbajnok lett;
- a Dobronaki KÁI egy méhessel gazdagodott.
Vsebina oddaje:
- obisk državnega sekretarja Madžarske za narodno politiko Árpáda Jánosa Pótápija v Prekmurju;
- vsakoletno srečanje ZKMN s predstavniki ljubiteljskih skupin;
- podelitev priznanj Literarnega tekmovanja Sándorja Petőfija;
- Aljaž Bratkovič Odar postal državni prvak v matematiki;
- DOŠ Dobrovnik je bogatejša za nov čebelnjak.
V sklopu Dolge noči cerkva je bila v Milštatskem samostanu pod geslom »konZENTRATION_Auftritt und Rückzug« odprta razstava, ki jo kurira umetnica Tanja Prušnik. Do oktobra 2021 se bo občinstvu na temo »nastop in umik« predstavilo 19 umetnic in umetnikov iz regije Alpe-Jadran.
Dvanajst dravskih mostov in tri elektrarne družbe Verbund, kot nazadnje v Borovljah, je povezal projekt Brücken bauen – gradimo mostove. Ob odprtju razstave del dijakinj in dijakov izobraževalnih področij industrijskega oblikovanja in oblikovanja nakita je generalni konzul RS v Celovcu Anton Novak v svojem nagovoru pobudnikom projekta zastavil tudi nekaj temeljnih vprašanj o obljubah in pravicah.
V spominskem letu 2020 je Združenje staršev na Slovenski gimnaziji sodelovalo pri razpisu dežele Koroške s projektom Jezikovni mostovi. V tem sklopu sta nastala interaktivna razstava in spletno jezikovno tekmovanje. V torek je bilo pred deželnim studiem ORF v Celovcu slovesno žrebanje s podelitvijo nagrad.
Osemindvajset ekoloških kmetic in kmetov iz Koroške, Štajerske, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine se je udeležilo prve alpsko-jadranske ekološke tržnice v Šmihelu pri Pliberku. Po rahljanju ukrepov za zajezitev pandemije je trgovina z ekološkimi živili in gostinsko ponudbo Gšeft v Šmihelu pri Pliberku začela uresničevati koncept, da postane komunikacijsko središče, ki povezuje ljudi v celotni alpsko-jadranski regiji.
http://slovenci.orf.at
Ena pomembnejših lekcij trenutne epidemije je tesna povezava med zdravjem, gospodarstvom in naravo. Naravo moramo zaščititi, sicer tvegamo, da izgubimo biotsko raznolikost, ki bogati naš svet in naše življenje. To trditev podpira tudi gostja oddaje, krajinska arhitektka Veronika Srebrnič. V prispevkih pa o 35-letnici hude nesreče v nuklearki v Černobilu, ki se je tudi v naših krajih marsikomu neizbrisno vtisnila v spomin, o posledicah pandemije na socialni ravni, ki se jasno vidijo v porastu obiska centrov Karitas. S kamero smo šli v župnijski center v Štandrežu. Iz Benečije pa prispevek o Gianniju Osgnachu, umetniku, dizajnerju in Benečanu, ki se je po letih bivanja v Milanu in Mantovi ponovno vrnil v Benečijo, čeprav je ni – kot pravi sam – nikoli zares zapustil. Vodi Alenka Florenin, uredništvo Mairim Cheber, Alenka Florenin, Jan Leopoli, Živa Pahor in Lucija Tavčar. Režija Živa Pahor.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Slovenijo je maja pred 30. leti zaznamovalo burno dogajanje na vojaškem področju, ki bi lahko bistveno upočasnilo proces osamosvajanja. Obramboslovec Andrej Kocbek, upokojeni polkovnih Slovenske vojske je bil takrat poveljnik 710. učnega centra v Pekrah. Kako je doživljal napetosti in kako je tedaj razum civilnega pogajalske razmišljanja ob podpori obrambnih sil in javnosti vendarle povozil logiko brutalne vojaške moči.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti k navedenemu predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu.
Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 15. 5. 2020 predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović) in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kakšen je pomen javnega servisa RTV Slovenija oziroma javnih medijev - poznavajoč njihovo poslanstvo in avtonomijo oziroma zavedajoč se ju, tudi v nasprotju (odnosu) do komercialnih medijev? RTV namreč ni zgolj informativni program, je mnogo več (od izobraževalnega, otroškega, mladinskega, dokumentarnega, zabavnega in kulturnega, do vsebin za manjšini, invalide… pod njeno okrilje sodijo tudi Simfonični orkester in Big Band).
2. Kaj ostane družbi, demokraciji, državi, ko utihnejo (ali so utišani) javni servisi in s tem vir verodostojnih in zaupanja vrednih informacij?
3. Ali je prav, da politika kreira sestavo programskega sveta RTV Slovenija oziroma da imajo člani, ki jih imenuje politika (Državni zbor RS), v programskem svetu večino?
4. Koliko članic oziroma članov naj ima programski svet RTV Slovenija, upoštevaje posledično učinkovitost?
5. Katere organizacije naj dobijo pravico imenovati svojega člana oziroma članico programskega sveta RTV Slovenija, upoštevaje: status zavoda, poslanstvo, temelj delovanja javnega servisa ter avtonomijo RTV Slovenija, neodvisnost novinarskega in uredniškega dela ter načelo svobode medijev?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
