Ko je na začetku leta 1972 je avstrijska zvezna vlada koroški deželni vladi poslala osnutek zakona o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem, je bilo jasno, da bo nastopili zahtevno obdobje. O postavitvi in odstranitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem pred petdesetimi leti – ter seveda o tistem vmes in pozneje bomo govorili z dr. Marjanom Šturmom, dolgoletnim predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in več kot dve desetletji tudi predsednikom sosveta za slovensko narodnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Bodite z nami v oddaji Dober večere TV MB v ponedeljek 28. novembra ob 20. uri
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Milan Gregorič, rojen leta 1934 v Dekanih pri Kopru, je v širšem slovenskem prostoru znan kot neutruden publicist in raziskovalec, borec za resnico, kar se nedvomno odraža tudi v izjemnem pričevanju, ki je bilo posneto na njegovem domu pod Tinjanom v slovenski Istri.
Osnovno šolo v domači vasi je obiskoval v času fašizma, ko je bila slovenska beseda prepovedana. Slovenske otroke je domačega jezika učil župnik Rozman, ki so ga komunisti po vojni »v zahvalo« okrutno preganjali, da je moral zbežati čez mejo v Italijo. Iz časa pojava partizanskega gibanja se spomni navdušenja pa tudi ran, ki jih je v njihovih krajih povzročilo revolucionarno nasilje.
Po vojni je obiskoval Malo semenišče v Gorici in kasneje še klasični licej, ki ga je končal v Trstu. Tam se je navzel komunističnih idej in se oddaljil od vere. Študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se dejavno vključil v študentsko politiko tudi na mednarodni ravni.
Kljub temu, da je vstopil v komunistično partijo, je ostal načelen, zato so ga v 70. letih iz stranke izključili. Pričevalec Gregorič je začel obiskovali študijske dneve Draga v zamejstvu, kar mu je odprlo pogled v svet demokracije in resničnih svoboščin. Navdušen je bil nad slovensko pomladjo ter je dejavno sodeloval v Demosu in pri procesu slovenske emancipacije.
V iskrenem pričevanju spoznamo mehko, a hkrati odločno osebnost Milana Gregoriča, ki nam predstavi svoje številne knjige. Pisal je o primorskih osebnostih, o italijanskem poskusu destabilizacije Istre po letu 1991 in veliko tudi o TIGR-u. Z grenkobo ugotavlja, da se je društvo Tigr v zadnjih letih odmaknilo od svojega čistega poslanstva, da so ga prevzeli borci, in društvo je žal postalo njihov satelit, namesto da bi šel po poti, ki so jo začrtali pokojni ustanovitelji.
Odmevi plus ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
15. Sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021, s Predlogom priporočila
7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G), skrajšani postopek
8. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-H), skrajšani postopek
9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1H), tretja obravnava
10. Predlog zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije (ZSIRS), druga obravnava
14. Predlog zakona o ratifikaciji Sprememb 8. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetih v New Yorku 14. decembra 2017 in v Haagu 6. decembra 2019 (MRSMKS-B)
16. Mandatno-volilne zadeve:
a. Predlog za izvolitev sodnice Ustavnega sodišča Republike Slovenije
b. Predlog za imenovanje člana Sveta Banke Slovenije – viceguvernerja (tajno glasovanje)
c. Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu (tajno glasovanje)
č. Predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije
d. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Škofji Loki
e. Predlog sklepa o imenovanju dveh članov Državne revizijske komisije
f. Predlog sklepa o imenovanju člana Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
g. Predlog sklepa o razrešitvi članice in imenovanju dveh članov Statističnega sveta Republike Slovenije
h. Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju podpredsednika Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
