Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Programirana celična smrt je nujno potreben mehanizem, ki ga večcelični organizmi uporabljajo za odstranjevanje odvečnih, okuženih in potencialno nevarnih celic. Kaj pa enocelični organizmi? Ali bakterije poznajo samomor?
V Mariboru ob reki Dravi raste najstarejša trta na svetu, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tudi edina rastlina z lastnim muzejem. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja je vizualno sporazumevanje. V znanosti je to znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar in oblikovalec ter profesor in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj velja za najprepoznavnejšo slovensko tolkalno skupino. V skoraj treh desetletjih so nastopili na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljanje je dolga in bogata tradicija Železnikov. Ana Rakovec nadaljuje dediščino svojih prednikov in jo predaja naprej.
Ana Rakovec ohranja dolgo in bogato tradicijo Železnikov in jo predaja tudi naprej.
Najprepoznavnejša slovenska tolkalna skupina je v skoraj treh desetletjih nastopila na številnih zelo izvirnih prizoriščih.
Priznan slovenski kipar in oblikovalec ter profesor in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja v znanosti je znanstvena ilustracija.
Rastlina z lastnim muzejem je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov.
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Začetek iztekajočega tedna so zaznamovali kmetje iz Belgije in nekaterih drugih evropskih držav, ki so s traktorji zasedli Bruselj. V tem času je Evropska komisija kmetijskim ministrom predstavljala predloge za umiritev razmer. O dogajanjih v Bruslju smo se pogovarjali z Mašo Žagar, direktorico Direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij so se v torek sestali z resorno ministrico in z državno sekretarko z ministrstva za finance. Pogajali so se o izvzetju OMD plačil iz obdavčitev. Ustavljamo se tudi v Apaških gozdovih. Na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija po lanskoletnih vetrolomih. V nadaljevanju pozornost namenjamo tveganjem v kmetijski pridelavi s poudarkom na tveganjih pri pridelavi zelenjave.
Gostja Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo, MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Igor Škerbot, spec. za zelenjadarstvo KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Evropski in slovenski kmetje v zadnjih tednih glasno, s številnimi protesti, opozarjajo na nevzdržne razmere v dejavnosti. Kmetijstvo - tako imenovana tovarna na prostem - je vedno veljalo za izjemno ranljivo dejavnost. Poleg povečanega podnebnega tveganja razmere do skrajnosti zaostrujejo aktualne socialno- gospodarske, politične in administrativne težave Evrope in sveta. Kljub dolgoletnemu upravljanju evropskega kmetijstva z ukrepi skupne politike na ravni Unije se nadaljujejo opuščanje kmetovanja, staranje kmečkega prebivalstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V nadaljevanju se bomo ustavili v Apaških gozdovih, kjer je lani poleti hudo neurje povzročilo obsežena vetroloma, ki sta v nekaj minutah spremenila podobo krajine in življenje tamkajšnjih lastnikov gozdov. Sedaj na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija. Zaradi velikih količin posekanega lesa pa je njegova vrednost na trgu izredno nizka.
Neveljaven email naslov