Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali Mateja Pelicona in Anito Lozar, ki v osrčju Vipavske doline uspešno vodita družinsko pivovarno. Prisegata na kakovost in domiselne nove recepte, to se kaže tudi v številnih nagradah, ki jih je podjetje dobilo v zadnjih letih. Prihodnost pa prinaša še neznane izzive: raziskovanje novih okusov piva na osnovi slaščic, kisla piva ali pa proučevanje delovanja novih mikroorganizmov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Tudi na hladnih gredah februarja še najdemo nekaj vrtnin, npr. radiče, rukolo, blitvo, ohrovte,.. V tem času začenjamo s setvami predvsem plodovk, ki jih do maja vzgojimo v čvrste sadike. Prve nasvete o vzgoji sadik ponuja Fanči Perdih.
Ko zimsko sonce ogreje prisojna rastišča, februarja že zacvetijo znanilci pomladi. O gojenih sortah trobentic – primulah vrtnarji razmišljajo že avgusta, takrat dobijo drobne sadike. Nato jih pol leta negujejo tako, da nas v najkrajšem mesecu razveseljujejo s pisanimi cvetovi na visokih ali nizkih steblih.
S klubom Gaia smo se odpravili v Črenšovce, h gospe Ireni Hozjan. Na okenskih policah po vsej hiši se bohotijo lončnice: orhideje, ciklame, kalanhoje, v garaži prezimujejo gorenjski nageljni. Gospa Irena zanje vestno skrbi, jih redno pregleduje, zmerno zaliva, dognojuje, z naravnimi pripravki odganja škodljivce. Rastline čutijo, da jih ima rada, pravi, skrb jih vračajo z bujno rastjo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.
Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.
Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
Pravijo mu zeleno zlato. Ta kulinarična posebnost danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Leta 181 pr. n. št. je po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje velik del Istre prešel pod rimsko oblast. O tem priča tudi arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. V Izoli pa se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev. Vendar ne z gradnjo novih starega videza, temveč s prenovami in vzdrževanjem starih, tudi že odsluženih. Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva Dejana Pfeiferja. Zvezdana Novaković, vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe. Pravijo mu zeleno zlato. V steklenici rjavo, na kruhu zeleno, gosto, močnega aromatičnega vonja. Bučno olje je kulinarična posebnost, ki danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe.
Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva.
V Izoli se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev.
Rimljani so od 1. stoletja pr. n. št. do 3. st. n. št. prebivali v rimski obmorski vili v Simonovem zalivu.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.
Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.
Včasih nam zmanjka idej, včasih ostanemo brez motivacije, včasih potrebujemo zgolj dobro zgodbo … in takrat je najbolje, da poiščemo navdih. V letu 2023 smo pri ustvarjanju oddaje Ah, ta leta! spoznali kopico izjemnih ljudi, številne smo gostili v studiu, še več smo jih srečali na terenu. Znova in znova so dokazovali, da je starost zgolj številka. Upokojenci si zaslužijo počitek po desetletjih dela, vendar se nekateri, med njimi tudi nekaj naših sogovornic, z veseljem spet vključijo na trg dela in s ponosom opravljajo svojo novo službo. V osmem ali devetem desetletju življenja Milena in Franci Malovrh še vedno z veseljem smučata, upokojena balerina Marjeta Šrot večkrat na teden skrbi za moč in zdravje svojega telesa tudi z obiski fitnes centra, Marinka Lombar Peternel z optimizmom in močno voljo premaguje bolezen, tetraplegik Željko Vertelj je po poškodbi svoje novo poslanstvo in smisel našel v slikanju z usti, Andreja Zupančič Razpet si vedno rada vzame čas za hojo – tudi po Jakobovi poti –, s katero se polni in ohranja svoj notranji mir. Stoletnica Antonija Kontler, upokojena učiteljica, se veseli vsega, kar ji prinaša vsak nov dan. Rada se spominja preteklosti in skrbno utrjuje odnose z družino in prijatelji, kar jo ohranja srečno in zadovoljno.
Neveljaven email naslov