Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave. Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Znani so letošnji nagrajenci, natančneje tri nagrajenke in en nagrajenec, za Generacije znanosti: dr. Jana Horvat (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), dr. Katarina Bačnik (Nacionalni inštitut za biologijo), Franjo Drole (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), Tanja Valte (pomočnica direktorja ZRC SAZU).
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Biti pogumen: Obleka za BASE padalstvo Pri skakanju s pečin je eden od pomembnejših dejavnikov tudi posebna letalna obleka, t. i. wingsuit, ki poveča vzgon in s tem preletene razdalje.
Biti pogumen: BASE skok Ker so bile razmere za skok ugodne, je Edo Senica izvedel Base skok. Med skokom mu je prof. Gregor Geršak iz Fakultete za elektrotehniko UL meril različne fiziološke spremenljivke. Kaj se pokazale meritve?
Biti pogumen: Priprave na skok Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Žuboreče brzice rek, skrivnostne podzemne jame, gozdovi, kamor redko stopi človeška noga, vinorodni hribčki in barvite doline – to je okolje, v katerem živi in ustvarja priznani slovenski ilustrator Peter Škerl. Slovenska arhitektka in oblikovalka Manca Ahlin s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela. Tradicijo klekljarstva povezuje z digitalnimi tehnologijami. V središču Divače na Krasu stoji Škrateljnova domačija. S svojimi koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo, danes pa je tu dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Ta je posvečen prvi slovenski filmski zvezdi evropskega nemega filma Iti Rini in slovenski filmski dediščini. Po rovih na območju gore Pece na Koroškem danes ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika. Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih prisegajo na butično proizvodnjo izbranih češenj. Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Neveljaven email naslov