Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Žuboreče brzice rek, skrivnostne podzemne jame, gozdovi, kamor redko stopi človeška noga, vinorodni hribčki in barvite doline – to je okolje, v katerem živi in ustvarja priznani slovenski ilustrator Peter Škerl. Slovenska arhitektka in oblikovalka Manca Ahlin s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela. Tradicijo klekljarstva povezuje z digitalnimi tehnologijami. V središču Divače na Krasu stoji Škrateljnova domačija. S svojimi koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo, danes pa je tu dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Ta je posvečen prvi slovenski filmski zvezdi evropskega nemega filma Iti Rini in slovenski filmski dediščini. Po rovih na območju gore Pece na Koroškem danes ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika. Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih prisegajo na butično proizvodnjo izbranih češenj. Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Danes naše identitete ne oblikuje več tisto, kar počnemo, ampak tisto, kar imamo. A kaj, ko nimamo nikoli dovolj. Z antropologom dr. Danom Podjedom in mag. Živo Kavko Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus se bomo pogovarjali, koliko je nakupovanje v resnici stvar svobodne izbire, koliko pa stvar prisile; zakaj se zdi, da so naše želje neizmerne in kako jih brzdati? Si srečo lahko kupimo? Kaj s potratno porabo počnemo sebi in našemu planetu? Kako naj bi ravnal zmeren, etičen potrošnik? Da je življenjski slog stvar izbire, sta prepričana Janja in Andrej Brečko, ki si sreče ne kupujeta, temveč jo ustvarjata na svojem samooskrbnem posestvu. Tudi Alenka Nose, ki dotrajanemu in staremu pohištvu podarja novo življenje, dokazuje, da ni treba vsakega predmeta po nekaj letih zavreči in nadomestiti z novim in da vse staro vendarle ni brez vrednosti. Kako živeti bolje tudi z manj tehnologije, nam bo v rubriki Ah, ta splet! predstavil Filip Dobranič z Inštituta Danes je nov dan, zakonca Dolinšek, ki učinkovito rabo energije doživljata kot poslovni in osebni izziv, pa bosta razkrila, da se vsaka sprememba v manj potratno ravnanje začne pri uravnoteženem posamezniku. Piko na i oddaji bo pritisnila Katja Sreš, ki se z Ekologi brez meja že leta zavzema za manj stvari in s tem za manj odpadkov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Stanovanja lahko hladimo s klimatskimi napravami. V večstanovanjskih hišah je energetsko potratno in neučinkovito hlajenje vsakega posameznega stanovanja s svojo klimatsko napravo. Že dolgo je znano daljinsko ogrevanje, ki ga uporabljamo v večjih mestih. Bi bilo lahko daljinsko tudi hlajenje?
Hlajenje je ključno pri zagotavljanju čim boljšega delovanja računalnikov, saj je toplota neizogiben stranski produkt delovanja računalnikov. Preveč toplote lahko povzroči njihovo upočasnjeno delovanje in celo okvare. Slovensko podjetje je izboljšalo sistem vodnega hlajenja za računalnike, ki deluje podobno kot hladilni sistem avtomobila.
Na Fakulteti za strojništvo UL so v sodelovanju s podjetjem Danfos Trata razvili posebno toplotno črpalko. Toplotna črpalka je naprava, ki toploto iz okolice pretvarja v energijo, s katero lahko ogrevamo dom in sanitarno vodo. Z enakim procesom, vendar z odvzemanjem toplote iz notranjosti doma in s sproščanjem v okolico, lahko prostor tudi hladi.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Neveljaven email naslov