Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač navdušuje z avtorsko glasbo, pri kateri se napaja iz zapuščine starega bluesa.
Tokrat smo se v Slovenskem magazinu posvetili enemu največjih naravnih bogastev, ki nas obdaja na vsakem koraku – lesu. Kako pomemben je za vse nas, za naše življenje in okolje, ki nas obdaja, vsako leto prikaže zelo obiskana prireditev Čar lesa. Les je pomembno zaznamoval in spremenil tudi življenjsko pot oblikovalca in izdelovalca unikatnega pohištva Jana Miheliča, ki ga bolj kot nov les privlačijo kosi starega in že odsluženega lesa. Clicques so izvirne in barvite majhne lesene skulpture ustvarjalcev Žive Voga in Saša Rojaka. Obenem so dekorativne igrače in igrive dekoracije za dom. Tudi Aleš Erman je zapisal svoje življenje lesu. Izdelovalec vrhunskih unikatnih glasbil, izdelanih povsem ročno pri svojem delu uporablja le najboljši visokokakovostni les. Kitare pa si iz lesa sam izdeluje tudi študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač, ki pod umetniškim imenom Samuel Blues navdušuje z avtorsko glasbo.
Povsem ročno izdelane kitare iz delavnice Aleša Ermana so dobro poznane tudi širom sveta.
Izvirne in barvite majhne lesene skulpture »kliksi« so navdušile otroke in odrasle na skoraj vseh celinah sveta.
Bolj kot nov les privlačijo oblikovalca Jana Miheliča kosi starega in že odsluženega lesa.
Les je za naše življenje ter okolje pravo naravno bogastvo. O tem vsako leto priča zelo obiskana prireditev Čar lesa.
»Znanstvenik ne študira narave, ker je to koristno, temveč jo študira, ker v tem uživa, uživa pa zato, ker je narava lepa.« (H. Poincaré) In tako doživlja naravo tudi uspešen gorski tekač Luka Kovačič.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč. Kamen je obstal in še danes tvori nezamenljivo kraško kulturno krajino. Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Njegov znameniti Deček s piščalko oziroma Pastirček je prepoznavni simbol RTV Slovenija. Oblikovalec Dušan Grobovšek že trideset let ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja. V zadnjem času se ukvarja s kompleksnimi oblikovalskimi nalogami v okviru svojega studia Idejološka ordinacija. Štimance so glinene posode, vzidane v stene večinoma srednjeveških cerkva. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe res izjemna. Gorski tekač Luka Kovačič si v naravi postavlja in premaguje ekstremne izzive, pri tem pa občuduje njen svet, njeno divjino, najbolj pa visoke gore.
V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe izjemna. Raziskovalec srednjeveške glasbe Janez Jocif poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov.
Oblikovalec, ki ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja, v zadnjem času pa se posveča kompleksnim oblikovalskim nalogam v okviru svojega studia Idejološka ordinacija.
Akademski kipar Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Ustvaril je tudi znamenitega Dečka s piščalko.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč.
Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.
Tartufi veljajo za kulinarični biser, njihovo nabiranje pa je pravo doživetje.
Območje med Okro in Albijsko goro je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran.
Cerkev Sv.Ane v Tunjicah pri Kamniku štejemo med bisere slovenske poznobaročne arhitekture.
Oblikovalka Ana Cajhen se je odločila za izdelavo moderih slamnikov na star tradicionalen način.
Ilusracije arhitektke, slikarke in ilustratorke Mojce Fo veljajo za pravljice že same po sebi.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Neveljaven email naslov