Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponekod, tudi na Dolenjskem, so kljub vremensko čudni sezoni na vrtu nekaj le pridelali. Davor Špehar je kot zastirko čez sezono 6x dodal sveže pokošeno travo. Ko se bo prst dovolj osušila, bo na izpraznjene grede – tudi v rastlinjaku - posadil kitajsko zelje.
Pretekli teden je v Gornji Radgoni potekal 61. kmetijsko živilski sejem AGRA. Na sejmu udeleženci običajno opravijo pregled razmer na področju kmetijstva v tekočem letu. Letos so ugotavljali, da je za nami neugodna pridelovalna sezona, ki napoveduje slabo letino in težke razmere v vseh kmetijskih panogah. Na sejmu so se mudile tudi naše ekipe in zabeležile nekatere dogodke na področju govedoreje, vinogradništva in zadružništva.
Združenje hribovskih in gorskih kmetov je na sejmu Agra pripravilo okroglo mizo o novem sistemu točkovanja t.i. OMD. Čeprav je večina upravičenih kmetij z novim sistemom točkovanja zadovoljnih - novo točkovanje zajema in na novo ovrednoti parametre, kot so nadmorska višina, strmine, talna podlaga ipd, je nemogoče pričakovati, da bodo z novo kategorizacijo in obračunavanjem točk zadovoljni prav vsi. Poglejmo nekaj poudarkov.
Slovenski vinogradniki in vinarji so svoj tradicionalni sejemski torek - na 61. kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni - namenili srečanjem, na katerih so razpravljali o trenutnih izzivih v panogi. Teh je veliko, prav tako je veliko uspehov, ki jih z vini dosegajo na tradicionalnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni in drugje.
Minulo sredo je na sejmu Agra potekalo že 61. tradicionalno srečanje članov Zadružne zveze Slovenije. Vodilo letošnjega dneva zadružnikov je bila solidarnost vseh stanovskih organizacij in skupin znotraj kmetijske dejavnosti, na prireditvi so - kot zmeraj - podelili tudi priznanja izstopajočim posameznikom za njihove dosežke in jubilejna priznanja nekaterim zadrugam.
Pred 60-imi leti so v Murski Soboti zgradili prvo testno postajo za direktni test bikov lisaste pasme v srednji Evropi. Od takrat vzrejajo najboljše plemenske bike te pasme za potrebe osemenjevanja in naravni pripust. Skozi desetletja so s selekcijo lisasto pasmo prilagajali pogojem in tehnologiji reje. Danes jo odlikuje visok genetski potencial za prirejo mleka in mesa.
VRT ZELENJADNIC Z VSEGA SVETA V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv. O PRAVEM IN SLADKEM PELINU Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam. INSEKTICID IZ LISTOV ASIMINE Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid. POLETNA SOLATA Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv.
Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid.
Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam.
Vremenske ujme so močno prizadele tudi Primoske kmete. O tem več v naslednji oddaji, ko bodo znane najhujše posledice na njivah in pridelkih. Seveda se niti v tej oddaji nismo mogi izogniti škodi, predvsem v vinogradih. Mojca Dumančič je preverila, kako bo s trgatvijo na Vipavskem in v Brdih. Tudi med oljkarji je precej negotovosti. Določene lege imajo zelo malo plodov, vzrokov pa je lahko več, pravi stroka. Obiskali smo Inštitut za oljkarstvo, ki se je po petih letih vendarle uspel preseliti v obnovljene prostore izolskega Kampusa Livade, ki ga je leta 2017 prizadel požar. Obiskali smo Čičarijo, kraško pokrajino v severovzhodnem delu Istre. Pot bomo nadaljevali v Hrvaško Istro, kjer se mladi kmetovalci ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, a vsi imajo skupni imenovalec - evropska sredstva, s katerimi so svojo dejavnost nadgradili. Pa še v Triglavski narodni park bomo šli pogledat obnovljene kale ter v zamejstvo do mladega kmeta, ki je zaradi ljubezni do konj postal največji kosec na goriškem.
V naši naslednji reportaži pa vam predstavljamo mlade kmetovalce iz hrvaške Istre. Tudi tam so si mnogi pomagali z evropskimi sredstvi in tako nadgradili svoje kmetije ali pa začeli nove zgodbe. Obiskala jih je kolegica Sabina Francek Ivović. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
V Sloveniji, na Primorskem seveda, je 1587 ha oljčnikov, vpisanih v register. In oljkarji se tudi pripravljajo na sezono. Uradno jo odprejo z obiranjem Županove oljke na Belvederju nad Izolo konec septembra ali v začetku oktobra. Mi smo se pozanimali, kako naj bi letos vreme vplivalo na pridelek, pogledali pa smo tudi v oljčnik ekološkega kmeta.
Ta konec tedna se je na Vipavskem in v Goriških Brdih začela trgatev. Lahko bi rekli: končno v pravem terminu - saj so prejšnja leta prvi grozdi padli že sredi avgusta. Tako lahko pričakujemo klasično trgatev tja do oktobra. Bo pa zaradi številnih poletnih ujm letos grozdja manj vsaj za tretjino.
Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre. Večji del leži na Hrvaškem, na slovenski strani pa sodijo vanjo tri vasi, Skadanščina, Poljane in Golac z zaselki. Neokrnjena narava in skromne razmere za kmetijsko obdelavo.
V zadnjem delu oddaje smo se sprehodili po zamejstvu ali bolje rečeno po tamkajšnjih lepo pokošenih travnikih in pašnikih. V reportaži Matjaža Rustje boste spoznali mladega slovenskega kmeta, ki je zaradi ljubezni do konj postal največji kosec na goriškem.
KO DOZORIJO FIGE Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot. KAMNITA VISOKA GREDE Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu. VISOKA GREDA KLUBA GAIA Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev. POSADILI SMO UPANJE Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja. navrtu@rtvslo.si
Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu.
Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja.
Neveljaven email naslov