Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot.
Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev.
S predsednikom uprave Pomurskega sejma predstavimo letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Naša ekipa je spremljala ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku treh koroških kmetij, ki so jih prizadele avgustovske ujme. Govorimo o projektu za pospeševanje ekološkega kmetijstva, ki ga izvaja FKBV s partnerji. Vinogradniki in sadjarji ocenjujejo, da je bila letošnja pridelovalna sezona ena najtežjih v zadnjih desetletjih. Oddajo zaključimo s predstavitvijo projekta DIGIGOZD.
Ogromno škodo, ki jo je na Koroškem povzročilo neurje s poplavami na terenu še ocenjujejo. Jasno je, da občine, kjer so posledice neurja najhujše sanacije ne bodo mogle izvesti same. Potrebna bo koordinirana pomoč predvsem ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za naravne vire, ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. V začetku minulega tedna si je s svojo ekipo posledice poplav na Koroškem ogledala tudi ministrica za kmetijstvo gozdarstvo n prehrano irena Šinko in napovedal tudi nekatere konkretne ukrepe, ki bodo v pomoč oškodovancem.
Na območjih okuženih z Zlato trsno rumenico bodo vinogradniki, ki imajo do 20% trsov s simptomi te bolezni upravičeni do finančnega nadomestila za odstranjene trse. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vloge sprejemala od 10. - 31.oktobra. Tako vinogradniki kot sadjarji pa ocenjujejo, da je bila pridelovalna sezona 2023 ena najtežjih v zadnjih nekaj desetletjih.
Na Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo, končujejo projekt DIGIGOZD. Skupaj s projektnimi partnerji so pripravili aplikacijo, ki omogoča lastniku ali upravljavcu gozda, da na sodoben in hiter način sam pridobi podatke o sestojih in oceni prihodnji razvoj gozda na svoji posesti.
Gost Janez Erjavec, pred. uprave Pomurskega sejma. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Mariborska kmetijska fakulteta skupaj s partnerji do konca oktobra izvaja projekt pospeševanja ekološkega kmetijstva. Gre za projekt, ki ga s Sklada za prilagoditev podnebnim spremembam financira Ministrstvo za okolje in naravne vire. Poleg izobraževanj bodo prvič v Sloveniji pripravili 250 preusmeritvenih načrtov za kmetije, ki danes kmetujejo še konvencionalno v prihodnje pa bi se lahko preusmerile v ekološki način kmetovanja.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
Katastrofalne poplave so v letošnjem avgustu povzročile ogromno škode tudi na kmetijskih površinah, pridelkih in gospodarskih objektih v različnih predelih Slovenije. Naše ekipe so pretekli teden v SV Sloveniji in na Gorenjskem preverjale posledice poplav. S predsednikom KGZS se pogovarjamo o prvih ocenah škode in trenutnih razmerah v kmetijstvu. V primeru naravnih katastrof je potrebno poskrbeti tudi za živali ter se zavarovati pred zoonozami in kužnimi boleznimi. Podrobnosti nam predstavi uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin iz Slovenj Gradca.
Poplave SV Slovenije
Narasli vodotoki so močno poškodovali ali uničili tudi posevke na Štajerskem, in v Pomurju. Čeprav KGZS s pomočjo Zveze podeželske mladine Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije pozivajo oškodovane kmete, naj škodo prijavijo, je jasno, da krme ne bo dovolj. Posledice bodo čutili vsi živinorejci, saj bo pomanjkanje krme vplivalo tudi na zmanjševanje števila živali v hlevu, to pa na nižanje odkupnih cen.
Med občinami, kjer je ujma povzročila ogromno škode, so tudi Cerklje na Gorenjskem. Škoda presega več milijonov evrov in je velika predvsem na komunalni infrastrukturi, cestah in objektih v lasti občine. Medtem ko obdelovalna zemlja, ki obkroža Cerklje ni utrpela večje škode, so jo veliko slabše odnesli kmetje v hribovskih zaselkih, saj so vodotoki sprožali številne plazove.
Gost Roman Žveglič, predsednik KGZS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Rok Pečnik, uradni veterinar UVHVVR, OU Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo prizadele nedavne poplave, živi Jernej Mazej. Da bi tistim, ki so ostali brez vsega, vsaj malo olajšal razmere, organizira dobrodelno akcijo Posadimo upanje. Poleg darovalcev semen, sadik in vrtnih pripomočkov bo prav prišel vsak par rok, ko bodo poplavljenim pomagali zasaditi nove vrtove. Podrobnosti v oddaji Na vrtu.
Precej upanja, da si vsaj nekaj zelenjave pridelamo še jeseni, vliva Anka Alt iz Pristave. Uporabila je stara korita za cvetje, nasula kakovostno zemljo in posejala korenček. Motovilca ni posejala, ampak je posadila sadike take sorte, ki jo lahko obtrgavamo dlje časa.
Pri Plohl Krevhovih si obetajo dober pridelek sladkega krompirja. Posajen je na grebene, ki so zdaj že preraščeni z listjem. To in stebla, na katerih so tudi koreninice, zdaj prikrajšujejo, da bi se gomolji še bolj odebelili. Ta slakovka se po njihovih izkušnjah skladišči bolje kot 'običajni' krompir.
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline KGZS Zavoda Maribor, svetuje, kaj storiti po poplavah. S čim se lotiti revitalizacije vrtov, če je povodenj odnesla zgornjo plast prsti ali jih je popolnoma razmočila, kaj z zorečimi neoporečnimi pridelki ... Da zemljo oživimo za prihodnje leto, svetuje setev za zeleno gnojenje.
Neveljaven email naslov