Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ribiški družini Bistrica iz Ilirske Bistrice v zimskem času v reko Reko in akumulaciji Mola ter Klivnik, vlagajo ribje mladice in tako skrbijo za ribji stalež v ribolovnih revirjih. V reko Reko so tokrat vložili soško postrv, v jezero Mola pa več kot dve toni krapa. V sodelovanju s Parkom Škocjanske jame bodo v kratkem izvedli tudi čiščenje reke Reke, kjer se še vedno sporadično pojavljajo onesnaženja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?
Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Ljubljanska kotlina je bila poseljena že v prazgodovini. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju, čeprav tega danes skoraj ne opazimo. Leto 2023 pa je bilo v Sloveniji razglašeno za Ravnikarjevo leto. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, ki ustvarja izobraževalne stripe. Obenem pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se v enem vodilnih slovenskih dnevnih časopisov vsak teden odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu. Bohinj je dobil nov zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Domačin Žiga Arh skoraj od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju. Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov. V Parizu jih je kar osem prejelo nagrado Premium Gold. Ekstra deviško oljčno olje proizvajalca Arsena Jurinčiča pa je prejelo glavno nagrado Olio Nuovo Days in s tem laskavi naziv najboljšega oljčnega olja na severni polobli za leto 2023.
Žiga Arh že od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju.
Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se redno odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu.
Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture.
Pred več kot 2000 leti je bila pomembno mesto v Rimskem imperiju.
Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali na tradicionalnem slovenskem sadjarskem kongresu v Krškem. O vplivu gospodarskih in klimatskih razmer na pridelavo, oblikovanje cen in dohodek v kmetijstvu, se pogovarjamo z dr. Črtomirjem Rozmanom. Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Na gorski kmetiji Spodnji Virnik nam predstavijo vezano rejo goveda. Pomurske kmetije ob tradicionalnih dopolnilnih dejavnostih uvajajo tudi sodobnejše pristope, ki spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v regiji.
Gost dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Mladi gospodar je nekdaj mešano živinorejsko kmetijo spremenil v sodobno družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo koz, predelavo kozjega mleka in proizvodnjo električne energije.
Na območju Pomurja je med 5728 kmetijami, ki so lani oddale subvencijsko vlogo, okoli 400 kmetij, ki se ukvarjajo z eno ali več dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo dve kmetiji, ki ju vodijo mladi prevzemniki. Ob tradicionalnih iščejo tudi sodobne pristope, s katerimi spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v tej slovenski regiji.
Čeprav so v pripravah na novo programsko obdobje skupne evropske kmetijske politike razpravljali tudi o tem, da bi opustili vezano rejo, se napoved o prepovedi take reje po letu 2028 ne bo uresničila. Taka prepoved bi imela za slovensko govedorejo uničujoče posledice, saj je prevladujoča. odločili smo se, da na treh konkretnih primerih oz. kmetijah prikažemo karakteristike obeh tipov rej in na kaj morajo biti govedorejci pozorni, če želijo imeti rejske uspehe in upoštevati dobrobit živali.
Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali v Krškem na tradicionalnem 5. slovenskem sadjarskem kongresu. Sadjarstvo je v zadnjem desetletju postalo ena najbolj ranljivih kmetijskih dejavnosti. Podnebne spremembe in tržne razmere iz leta v leto predstavljajo večji izziv.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov