Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projekt KARST, ki ga je omogočil Evropski raziskovalni svet, se ukvarja z možnostjo napovedovanja zapletenih kraških struktur in procesov, s tem pa reševanja odzivov na ekstremne dogodke, saj so vodotoki kraškega povodja sposobni zelo hitrega pretoka vode in s tem prenosa onesnaženja. Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila. Zanjo sta značilna sodobno, minimalistično oblikovanje in uporaba naravnih materialov. Nedavno je bila sprejeta tudi v mednarodno skupino VAWAA – Vacation With an Artist. Slikarka Ana Sluga se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji, kar igrivo tematizira v svojih delih. Svoje znanje predaja študentom na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev Drago Jančar je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja pa so največja nagrada bralci njegovih del. »Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov. Slovenski taborniki delujejo v okviru Zveze tabornikov Slovenije, ki je neprofitna mladinska organizacija z vzgojnimi cilji in spoštovanjem temeljnih vrednot. Moto vsakega slovenskega tabornika je tudi »Bodi pripravljen!«.
Drago Jančar je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev.
Slikarka Ana Sluga se ukvarja s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji.
Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila.
Projekt KARST, ki se ukvarja z možnostjo napovedovanja kraških procesov, je omogočil Evropski raziskovalni svet.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Obalna sprehajalna pot Lungomare vodi od Voloskega do Lovrana. Velja za zelo poznano in priljubljeno, manj znano pa je, da jo obdajajo številni naravni pojavi in zanimivosti, med njimi kraški izviri na morskem dnu – vrulje. Steklarski izdelki iz ateljeja Männerhaut v Zwieslu že od nekdaj veljajo za nekaj posebnega. Izučeni steklopihači tukaj že več kot tri desetletja dajejo prosto pot svoji domišljiji. Prizadevajo si izdelati čim več nenavadnih izdelkov ob čim manjši porabi energije in naravnih virov. Gojenje eksotičnih rastlin v Evropi je okolju prijazna rešitev, saj sadja tako ni treba prevažati na tisoče kilometrov in zato obirati nedozorele sadeže. Zaradi klimatskih sprememb lahko tako na Madžarskem danes gojijo kivi in kaki. Kmet Bruno Dorigo iz Maniaga v zahodni Furlaniji že vse od mladih let goji veliko strast do avtomobilov abarthov. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja predstavljali športne sanje vseh mladih. Danes ima Bruno Dorigo v lasti ugledno mednarodno priznano zbirko.
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
V nosečnosti se potrebe po železu podvojijo. Tako je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Pomanjkanje železa se po ocenah v Sloveniji pojavi pri približno 30–40 % nosečnic.
Pred več stoletji so bile tu večinoma čevljarske delavnice. Teh danes ni več, živahnost ulice pa je ostala.
Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.
Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku.
Oder je najpomembnejši prostor plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana.
Neveljaven email naslov