Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Risi, ki živijo v Evropi so ogroženi in bi brez človeške pomoči težko preživeli, pravijo strokovnjaki. V Dinaridih jim najbolj grozi parjenje v sorodstvu, zato jih rešujejo z doselitvami novih zdravih risov iz Karpatov. Za rešitev dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 risov v okviru projekta Life lynx. Življenje risov pa lahko po novem spoznavamo tudi na risovi pešpoti in kolesarski poti, ki potekajo tudi preko Mašuna in Snežniških godzov.
Pokušine, sejmi, enogastronomski festivali so več kot druženje in zabava, so tudi izmenjava znanj in izkušenj. In prav v tem duhu je bila tudi prireditev Vinola, ki jo vsako leto pripravi Društvo »Vinol«, ki združuje vinogradnike in oljkarje iz Bertokov, Pobegov - Čežarjev, Sv. Antona.
Eno od kmečkih orodij, ki se je moralo umakniti sodobnim pripomočkom za košnjo in spravilo sena, so kose. Marsikje ležijo zaprašene v kakšnem kotu, a vseeno vzbujajo tudi kanček nostalgije ob spominu na čase, ko sta bila ročna košnja in spravilo sena del poletnega vsakdanjika. Spretnost rokovanja s koso se v nekaterih krajih ohranja, tudi na Colu nad Ajdovščino, kjer je tamkajšnje društvo Trillek ponovno pripravilo dogodek, ki mu pravijo preprosto - prikaz košnje po starem.
Ena najstarejših rokodelskih spretnosti je tkanje in predenje, danes se to danes uporablja zgolj za izdelavo unikatnih izdelkov. Tovrstno veščino zelo dobro obvladajo članice Rokodelske sekcije pri Društvu rejcev drobnice Idrija-Cerkno.
Triglavski narodni park je v podkrnskih planinah predstavil dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, pri vsem tem pa gre za poudarek na sožitju med ljudmi, trajnostno naravnanim gospodarjenjem in okoljem.
Predstavljamo še eno Zeleno ambasadorko - prostovoljko Taro Česnik, iz Društva Morigenos. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Goriško, Vipavsko in Kras je prizadela katastrofalna toča z neurjem in za seboj pustila opustošena polja koruze, sončnic, zelenjave. Škoda je v sadovnajkih in vinogradih.
Slovenija je letos v središču vseh vremenskih ujm. Najprej nas je zadela toča z orkanskim vetrom, nato povodenj, ki je odnesla domove, zemljišča, živali, krmo. Strokovnjaki svetujejo kako na kmetijah postopati ob odpravljanju posledic poplav. V oddaji pa bomo predstavili še eno Zeleno ambasadorko - prostovoljko Taro Česnik, iz Društva Morigenos. V Triglavskem narodnem parku so predstavili dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. V Cerknem so članice Rokodelske sekcije pri Društvu rejcev drobnice Idrija - Cerkno predstavile tkanje in predenje - ne le volne pač pa tudi slovenske svile. Na Colu nad Ajdovščino je tamkajšnje društvo Trillek ponovno pripravilo dogodek, ki mu pravijo preprosto - prikaz košnje po starem. Društvo »Vinol«, ki združuje vinogradnike in oljkarje iz Bertokov, Pobegov - Čežarjev, Sv. Antona v Slovenski Istri, je pripravilo enogastronomsko druženje, kjer so predstavili izkušnje in novosti s področja vinogradništva in oljkarstva. Za konec pa še o risih, ki smo jih naselili pri nas v okviru projekta Life lynx in o tem kako z njimi sobivajo kmetje
MLADI VRTNARJI PRI DELU Spoznavamo mlade vrtnarje, dijake celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Spremljamo jih pri praktičnem delu, nasveti njihovih mentorjev pa prav pridejo tudi drugih pri urejanju vrtov in okolice hiše. VRTOVI PO POPLAVAH Miša Pušenjak podaja prve nasvete, kaj storiti z razmočenimi vrtovi po poplavah... Daljši pogovor s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijskega zavoda Maribor v oddaji Na vrtu, 19.8.2023. BOTANIČNI VRT V LINZU Ana-Marija Berk je med dopustom spoznavala tudi Avstrijo, natančneje mesto Linz, kjer je obiskala botanični vrt. MESOJEDE RASTLINE Na namočenih rastiščih pozno spomladi in poleti cvetijo tudi mesojede rastline, to so tiste, ki občasno premeteno oblikovane cvetove ujamejo tudi kakšno žuželko, ki jo pohrustajo. Ker so praviloma manjše rasti, jih pogosto pohodimo, zato previdno stopajmo pri sprehodu po travnikih...
Prvo avgustovsko oddajo Ljudje in zemlja smo posvetili hmeljarjem, saj vsako drugo nedeljo avgusta obeležujejo svoj praznik. Hmeljarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, hmeljarji so zelo dobro organizirani. S pridelavo te aromatične rastline se ukvarja okoli 200 kmetij in tudi nekaj podjetij. Število pridelovalcev se je z leti sicer zmanjšalo, zato pa površine, posajene s hmeljem, ohranjajo na nekoliko pod 2000 hektarji. Obiskali smo Solčavsko kjer jim težave pri reji drobnice že več let povzroča volk in opozorili na pomen Kmetijskih strokovnih služb s prispevkom o 70. obletnici KGZ Ptuj.
MIRTA IN SORODNE RASTLINE Na Dugem otoku se v začetku poletja bohotijo mirta in podobne grmovnice. Mitro od drugih rastlin ločimo po obliki listov, plodov in tudi vonju. Spoznamo tudi jagodičnico, po hrvaško magunjo, iz katere jeseni skuhamo marmelado. Spoznamo še nekaj lepega otoškega cvetja. Z GAIO NA OBISKU: TREBLJENJE KAKIJA Miro Kerševan, ki je v spomin na pesnika Simona Gregorčiča osnoval tudi vrt, v Prvačini neguje preko 700 sadnih dreves. Kakih 100 mandarin ima in nekaj ostalih citrusov, fige, marelice in breskev. Kar 300 ima kakijev, ki jim poleti izraščajo bohotivke, nekatere veje je treba privezovati. HLADNA ŠPANSKA JUHA - GASPACHO Kljub več neurjem letos, ki je marsikje zmanjšal pridelek, pa nas plodovke že razveseljujejo z zorenjem tudi na prostem. Če se naveličamo paradižnikove solate, pripravimo presno špansko hladno juho – gaspačo. Okus oplemenitimo s kumarami, papriko, tomatilom, čebulo in česnom. Seveda pa ne gre brez osnovne sestavine gaspača... navrtu@rtvslo.si
V zadnji julijski oddaji Ljudje in zemlja smo osrednjo pozornost namenili vremenskim spremembam, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo tudi v kmetijstvu. V studio smo povabili agrometeorologinjo, dr. Andrejo Sušnik, z Agencije RS za okolje, ki je v pogovoru pojasnila vzroke in posledice nastanka podnebnih sprememb. Cena pšenice letos ne bo pokrila proizvodnih stroškov, domači pridelovalci se borijo z ostro konkurenco iz tujine. Potrebno bi bilo urediti trg ekoloških žit, saj je tak način pridelave zahtevnejši in dražji, ne pa tudi donosnejši. Oddajo sklenemo s prispevkom o dosežkih žlahtnjenja na Biotehniški fakulteti.
HORTENZIJE Lepotice, ki se s cvetovi v barvni paleti od belih, pastelnih do vijoličastih lahko bahajo celo sto poletnih dni, predstavlja Klementina Tement. Hortenzije lahko imamo tudi v loncih, a mora biti potem nega še skrbnejša. Spoznavamo stare predstavnice, ki so nekoč krasile vrtove, pa najnovejše lepotice z različnimi posebnostmi. RAZSTAVA TROPSKIH RASTLIN Kakšno rastje najbolj ustreza poletjem, kot jih imamo pri nas, vidimo na razstavi sobnih rastlin, ananasovk in orhidej v Arboretumu Volčji Potok. Na potovanje po tropih nas z opisi značilnosti popelje Melita Miš Strgar. Med največjimi posebnostmi so cvetoče orhideje, nepopisno lepa družina, v katero uvrščajo več kot 30 000 vrst. JAGODNJAK Avgusta že lahko presajamo dobro ukoreninjene poganjke iz živic jagod. Sicer jagode, ki so veliki porabniki hranil, presajamo na vsaj tri leta. Za lažjo oskrbo in pobiranje pa je zdaj še čas, da si sestavimo preprost jagodnjak. OSKRBA PARADIŽNIKA Paradižniki že zorijo. Da ohranimo zdravje rastlin in plodov, upoštevajmo nekaj nasvetov Miše Pušenjak: izbirajmo sorte, odpornejše proti boleznim, primerno posadimo, oskrbujmo s kalcijem in odstranjujmo zalistnike. navrtu@rtvslo.si
Kaštelir nad Kortami je prazgodovinska naselbina, katere ostaline so ohranili do danes. Domačini si zelo prizadevajo, da bi ta vaška znamenitost in kulturna dediščina privabila tudi večje število obiskovalcev. Obisk Kaštelirja je posebno doživetje, saj imamo čudovit pogled na Sečovljske soline - naši predniki so vedeli, kje postaviti naselbine…
V okviru oddaje, ki smo jo snemali na terenu, smo obiskali tudi Novo Vas, kjer je potekal že 12. praznik vina in česna. Tradicionalna prireditev, ki privabi obiskovalce od blizu in daleč. Letos je bila sezona česna kar solidna, kljub muhastemu vrmeneu.
V oddaji, ki smo jo posneli v KS Korte, so nastopili tudi otroci iz podružnične osnovne šole Korte. V svojem narečju so govorili o tem, kako je bilo nekoč na vasi, kaj so počelki odrasli, kaj otroci. Zanimiv in pristen prikaz nekdanjih običajev.
Sabina Francek Ivović je obiskala kmetijo Medljan pri Šaredu nad Izolo, kjer imajo šolo jahanja, nudijo pa tudi vodeno terensko jahanje po Slovenski Istri.
Oddajo smo posneli z našim reportažnim avtomobilom na Šaredu nad Izolo. Predstavili smo Krajevno skupnost Korte, ki je ena večjih na Primorskem. V oddaji so se predstavili kmetje na stojnicah, oglašali pa smo se tudi iz drugih koncev Krajevne skupnosti ter iz Nove Vasi nad Dragonjo. Na stojnicah so kuhali bobiče, paradižnikovo mezgo ali šalšo po domače ter pršut v refošku s polento. Prav tako so se predstavili kmetje, vinogradniki, oljkar.
Tokratna oddaja LIZ bo nekaj posebnega. Z našim reportažnim vozilom bomo odšli na vas, med ljudi. Obiskali bomo Krajevno skupnost Korte. Domačini nas sprejemajo z največjim veseljem. Pokazali bodo, kaj znajo in imajo. Korte z okoliškimi zaselki so ena največjih krajevnih skupnosti na Primorskem. Znani so po dobrem vinu, vrhunski kakovosti oljčnega olja, zelenjavi, mandljih in ostalih dobrotah narave. Pohvalijo se lahko z bogato kulturno dediščino, ohranjenim narečjem, z nošami, z znanim kaštelirjem nad Kortami, starim zaselkom, kjer je prelep pogled na Sečoveljske soline in okolico. Obiskali bomo turistično kmetijo Medljan, kjer imajo sodoben konjeniški center, šli bomo v Novo vas, prestolnico česna, posebej bomo spregovorili o kaštelirju, pa še kaj se bo našlo. Seveda ne bo šlo niti brez nastopa otrok v domačem narečju in prijetne glasbe. V nedeljo, 23. julija opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
SABININ POROČNI ŠOPEK Poročni dan mora ostati v spominu kot poseben, predvsem odsevati želje bodočih mladoporočencev. Zlasti neveste že z izbiro obleke poskrbijo za edinstvena čustva ob poroki, simbolni pomen pa ima tudi poročni šopek. Posebnega, s kančkom presenečenja, si je za sodobno nevesto zamislila dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. DEKORACIJA NA POROKI Za slavnostne poročne sprejeme pogosto okrasimo tudi notranjost prostorov. Branka Dragović iz Črne gore si je za pozdrave svatom za preddverja, hotele, poročne dvorane zamislila igrive, barvite aranžmaje. Slogovno in barvno so seveda usklajeni z nevestinim šopkom in dekoracijo na mizah. SUŠENJE ZELIŠČ IN CVETLIC Ko smo že pri šopkih: na sprehodih po čim manj okrnjeni naravi utrgajmo kakšno divjo zel ali uporaben cvet. Če nam pot prekriža še kaka okrasna veja, smo že blizu čudovite obešanke. Podobne, kot si jo je za sušenje in okras na terasi omislil strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. LUKASOV POKONČNI POROČNI ŠOPEK Poročni šopek, kot ga vidi Nizozemec Lukas Jansen, dolgoletni učitelj floristike, je lahko preprost. Tokrat je sestavil nenavadnega, pokončne oblike. Za svatbe ne vztraja več pri tradicionalni beli barvi, ampak šopek prilagodi modnim smernicam – to so tudi številne žive barve, pisane kot življenje pred mladoporočencema. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov