Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mozaik odpira nove dimenzije umetniškega izražanja.
Galerija Kambič v Metliki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.
Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.
Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.
Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Ena najstarejših jam v Sloveniji leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo.
V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes.
Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov