Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec junija je neurje s točo močno prizadelo kmetijske površine na območju občin Bled, Gorje in Radovljica. Na Hrvaškem so nedavno potrdili prve primere afriške prašičje kuge. Gre za nalezljivo virusno bolezen divjih in domačih prašičev, ki se vse bolj približuje tudi Sloveniji. Dan tehnike Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto je bil letos namenjen naravi prijazni pridelavi zelenjave in poljščin. Udeležili smo se srečanja ob trideseti obletnici pašne skupnosti, ki uporablja travne površine, namenjene smučišču na Pohorju. Na Ptuju so vinarji pripravili srečanje in širši javnosti predstavili vinorodni okoliš Štajerske.
STANETOVI PUŠPANI Že pred nekaj desetletji so ga pred dunajsko palačo Schönbrunn izzvale umetelne oblike, v katere so pristrigli pušpane. Nato pa je na domačem trgu odtrgal prvi potaknjenec in ga posadil. A se ni ustavil le pri enem grmu. Koliko jih ima, kako jih oblikuje in razmnožuje, nam bo zgovorni dolenjski glasbenik iz skupine Henček razložil in pokazal v tokratni oddaji. POLETNO SAJENJE Nekaj pridelka, posejanega ali posajenega spomladi, na vrtovih že pobiramo. Praznih gredic se izogibamo, zato Fanči Perdih iz Amaranta svetuje, da si za poletje pripravimo zalogo lastnih sadik in dosajamo sproti. Izvedeli bomo, kaj je zdaj še mogoče posejati in posaditi, kako pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija senčiti rastline in še veliko drugega. OLJARNA IZ ISTRE V istrskih Balah so že pred skoraj stoletjem mlela mlinska kolesa. Z danes zastarelim mehanizmom, ki je gnetel in mešal oljke, so stiskali dragoceno oljčno olje. Grubićevi ob novo posajenih še vzgajajo večstoletne oljke, ki dragocenemu olju dajejo poseben okus. navrtu@rtvslo.si
Zbrali smo nekaj utrinkov s 37. državnih kmečkih iger, ki so jih pripravili v Ločah pri Slovenskih Konjicah. S podpredsednico ZSPM osvetlimo podrobnosti o letošnjem izboru za Inovativno mlado kmetico ali kmeta. Na Koroškem smo obiskali ekološko kmetijo Dvornik. Ukvarjajo se s pridelavo žit in zelenjave. Opozarjamo tudi na nevarnosti, ki na goste prežijo na turističnih kmetijah.
V Ločah pri Slovenskih Konjicah so se zvrstile že 37. državne kmečke igre. Na tradicionalnem tekmovanju se je pomerilo 27 ekip iz društev slovenske podeželske mladine. Zmagala je ekipa iz Šentjurja.
Na turističnih kmetijah gostje pričakujejo urejeno in varno okolje, ki jim bo omogočilo prijetno in mirno preživljanje dopusta. Ob tem se pogosto ne zavedajo potencialnih nevarnosti, ki jih, glede na to, da v glavnem prihajajo iz urbanega okolja, težko ocenijo. V naslednjih minutah zato opozarjamo na nekatere od teh nevarnosti.
Gostja Mateja Kopar, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Nad Šentanelom na Koroškem leži Dvornikova domačija. Nekoč značilno samooskrbno hribovsko kmetijo je družina Smolak zasnovala po svoji meri. Zadnjih deset let uspešno pridelujejo zelenjavo in žita. Na njihovo opozorilo glede težav, s katerimi se soočajo kot ekološka kmetija brez velikih živali, smo odgovore poiskali tudi na resornem ministrstvu.
KOZJANSKI VRT V STRMINI Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik. UBRANIMO SE POLŽEV Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker. NASAD SIVKE V ISTRI V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi. navrtu@rtvslo.si
V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi.
Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik.
Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker.
Tokratna ambasadorka Zelene kohezije je Nina Soklič, Gorenjka, ki je ljubezen do pletenja prepletla s skrbjo za naš planet. Izdeluje ročno pletene izdelke, namenjene otrokom in odraslim. Pomembno je, da uporablja naravne materiale, izdelki so naravi prijazni in predvsem unikatni in dolgotrajni. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Slovenija sodi med bolj gozdnate države v Evropi. Dobra 1,2 milijona hektarov gozdov predstavlja okoli 60 odstotkov površine države ali 0,6 ha gozda na državljana. In koliko sploh poznamo gozd, njegove zakonitosti? Vse se začne v šoli, zato smo se po znanje o gozdu, vanj odpravili z učenci iz Hruševja pri Postojni. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Na vrtu Purissima Agrarie Koper je pred dnevi potekala zanimiva tiskovna konferenca o novem evropskem projektu, ki je uspel povezati slovenske pridelovalce zelenjave. Gre za skupni 3 letni projekt "Sveže in zdravo", ki si prizadeva za povečanje porabe sveže, lokalne in integrirano pridelane zelenjave v Sloveniji
Naš dopisnik s Severne Primorske Miloš Batistuta je pripravil zanimivo in slikovito reportažo. Obiskal je Kanalsko dolino nad Trbižem in Ukvami, kjer živi slovenska manjšina. Pomemben vpogled v njeno življenje in gospodarjenje predstavljajo fotografije, ki jih je leta 1980 in 81 posnel slovenski fotograf France Stele.
Primorska vinska klet Vinakoper je v glavnem mestu Gane, Akri pripravila prvi pravi vinski sejem v državi in nasploh na zahodu celine. Podjetje Vinakoper je že eno leto prisotno na afriškem trgu. S partnerjem so že pred letom dni odprli trgovino z izključno koprskimi vini na obrobju Akre. Da bi Ganci bolje spoznali naša vina, pa so se lotili še klasične evropske predstavitve vin, s sejmom za široko občinstvo
Oddajo Ljudje in zemlja tokrat začenjamo v Afriki. Novinar Branko Vrabec je bil v glavnem mestu Gane, Akri, kjer je podjetje Vinakoper organiziralo prvi vinski sejem na Zahodu črne celine. Iz Afrike bomo šli na Ukovške planine nad Ukvami na obronkih Karnijskih Alp. Izvedeli boste, koliko vrst čebel, med njimi tudi novo vrsto, so našli med triletnim monitoringom v Sloveniji. Slovenski pridelovalci zelenjave so združili moči v projektu "Sveže in zdravo", ki si prizadeva za povečanje porabe sveže, lokalne in integrirano pridelane zelenjave v Sloveniji. V rubriki Zelena kohezija pa boste z učenci iz Hruševja pri Postojni odkrivali naše gozdove, ambasadorka pa tokrat promovira trajnostno rabo materialov in izdelkov.
VRTNICE z VRTA NEKREP Tokrat smo si ob vili Nekrep na Pragerskem ogledali 6 tisoč kvadratnih metrov velik okrasni vrt. V teh dneh ga še polepšajo vrtnice. Kljub poškodbam ob lanskem neurju te kraljice cvetlic dražestno cvetijo. Tatjana prisega na vrtnice angleškega žlahtnitelja Austina in nemške vrtnarske hiše Kordes. Z GAIO NA OBISKU V LJUBLJANI V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke. SLADKO KISLI ČOLNIČKI A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem. navrtu@rtvslo.si
A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem.
V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke.
Neveljaven email naslov